Na Brdu pri Kranju danes poteka dvanajsta konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki sta jih nagovorila tudi šolski minister Borut Rončević in državna sekretarka Mojca Škrinjar. / Foto: Tina Dokl
Na Brdu pri Kranju danes poteka dvanajsta konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki sta jih nagovorila tudi šolski minister Borut Rončević in državna sekretarka Mojca Škrinjar. / Foto: Tina Dokl
Šolam in učiteljem več avtonomije
Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje je bila osrednja tema letošnje dvanajste konference ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jo je republiški zavod za šolstvo pripravil na Brdu pri Kranju.
Brdo pri Kranju – Kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter ustvarjanje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in pozneje pri zaposlovanju in osamosvajanju je kot ključne cilje ministrstva v svojem nagovoru na konferenci ravnateljev poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. Slovenski javni šolski sistem mora po njegovih besedah ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. »Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti. Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljanov.«
Med pomembnejšimi nalogami ministrstva je minister poudaril krepitev ugleda učiteljskega poklica ter učiteljske avtoritete in avtonomije. Posebno pozornost bo ministrstvo namenilo tudi kadrovski problematiki v vzgoji in izobraževanju, ki po ministrovih besedah predstavlja eno največjih razvojnih omejitev slovenskega šolstva. »Želimo ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi najboljši ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro.« Kot prednostno nalogo ministrstva je poudaril tudi sistematično zmanjševanje administrativnih obremenitev učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Napovedal je še reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, pri čemer je poudaril, da ne gre za njuno odpravo. »Nacionalno preverjanje znanja in matura ostajata pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema in zagotavljanja primerljivih standardov znanja, vendar se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja.« Tudi državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar je poudarila nujnost debirokratizacije šolstva in vračanje avtonomije šolam.