Šola je srce in duša kraja

Na prireditvi ob obletnici šole je na odru kulturnega doma nastopila Folklorna skupina Podružnične šole Ovsiše. / Foto: Nik Bertoncelj

Šola je srce in duša kraja

Letos mineva že sto trideset let, odkar je vrata odprla šola na Ovsišah, ki danes deluje kot podružnica Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Šola je ves čas srce in duša domačega kraja.

Ovsiše, Podnart – »Danes stojimo na pragu izjemnega jubileja: 130 let znanja, vztrajnosti, skupnosti in srčnosti, 130 let zgodbe, ki ni zapisana le v kronikah in arhivih, temveč v ljudeh,« je zbrane na prireditvi ob visokem jubileju Podružnične šole Ovsiše nagovoril ravnatelj matične Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica Boštjan Kališnik. »Naj bo današnji praznik opomnik, da majhnost ni slabost, temveč prednost, da bližina pomeni moč in da skupnost, ki verjame v znanje in ljudi, nikoli ne izgubi svoje poti,« je poudaril.

Že prvo leto več kot sto otrok

Do leta 1896 so otroci z Ovsiš in okolice hodili v dvorazredno šolo v Kropi ali enorazredno na Dobravi, veliko otrok pa sploh ni hodilo v šolo, lahko preberemo v eni od šolskih kronik. Šolski nadzornik Frančišek Levec je ugotovil, da je okoli Ovsiš dovolj otrok za novo šolsko središče. Ustanovljeni šolski odbor, ki ga je vodil državni poslanec na Dunaju, Jožef Pogačnik iz Podnarta, je od posestnice Marije Šlegel kupil njivo. Dela so opravili v letih od 1894 do 1896, še izvemo. V prvem šolskem letu je v šolo na Ovsiše hodilo kar 107 učencev.

Leta 1930 je bila šola dvignjena v enonadstropno stavbo, leta je 1998 z majhno adaptacijo dobila tretji učni prostor, temeljito prenovljena pa je bila ob svoji 110-letnici septembra 2006. V tem šolskem letu jo obiskuje štirideset učencev nižjih razredov, ki po končanem petem odidejo na matično šolo v Lipnico. Prihajajo z Ovsiš in okoliških krajev: Poljšice, Rovt, Češnjice, Dobravice, Prezrenj, Zaloš in Podnarta. Na šoli je šest stalnih učiteljev, nekaj jih prihaja tudi z matične lipniške šole.

Vrednost majhnih šol presega številke

»Naša šola nikoli ni bila zgolj prostor pouka, nikoli zgolj stavba. Vedno je bila in ostaja srce kraja. Življenje nas uči, da ni vsega, kar je pomembno, mogoče prešteti, da ni vse, kar lahko preštejemo, tudi resnično pomembno. Majhne šole je morda težje ohraniti, toda njihova vrednost presega številke. V njih se rojeva nekaj, česar ne moremo izraziti v statistikah: pripadnost, bližina in medsebojna skrb,« je v nagovoru spomnil Kališnik.

Milan Mandeljc o Stanetu Žagarju

Slavnostni govornik na prireditvi ob obletnici šole je bil Milan Mandeljc, profesor na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, naj učitelj leta 2025, ki se je v svojem nagovoru spomnil Staneta Žagarja, učitelja, po katerem nosi ime matična šola v Lipnici. »Tudi Žagar je verjel, šola ni samo prostor za učenje, temveč prostor, kjer se oblikujejo ljudje. Ko je poučeval na Gorenjskem, ni učil samo branja in računanja. Organiziral je večerne šole za odrasle, spodbujal izobraževanje kmetov, ustanavljal društva mladih in uvajal idejo tako imenovane delovne šole – šole, ki znanje povezuje z življenjem, delom, možgane z roko, misli z besedo in znanje z dejanji. Njegov domet in učilnica sta segala v vas, polja, delavnico, pogovore z ljudmi, odporniško gibanje. In prav v tem je bila njegova moč učiteljevanja. Razumel je, da izobraževanje ni le prenos znanja, je prebujanje radovednosti, gradnja skupnosti, je pogum, da si drzneš misliti drugače, tudi ko bi bilo lažje molčati in spremljati druge.«

Načrti za obnovo

»Navdušen sem nad našo najmanjšo podružnično šolo,« pa je na slovesnosti v Podnartu poudaril župan Radovljice Ciril Globočnik. Obljubil je vlaganja občine v obnovo šole. »V naslednjem letu je najprej v načrtu menjava strehe, nato pa še stavbnega pohištva,« je zagotovil in se v zaključku nagovora zahvalil vsem, vodstvu, učiteljskemu zboru in lokalni skupnosti, ki so zaslužni za to, da je podružnična šola na Ovsišah ena najboljših šol v občini.