Smisel, misel, spomin – Pravica do pozabe

Tržič – V osrednje tržiško razstavišče Paviljon NOB, prostor, ki ga je vizualna umetnica in pisateljica Lela B. Njatin izbrala s prav posebnim namenom, nas ob vstopu na stenskem panoju pričaka napis Nocoj brez jutri se ozira v včeraj. Nje ni več. Vzemimo besede iz pesmi, ki jo je umetnica napisala leta 2010, za napotek k ogledu razstave Pravica do pozabe, s katerim avtorica odpira razmislek o spominu in pozabi kot dveh neločljivo povezanih procesih, skozi katera oblikujemo svoj odnos do preteklosti, izgube in smisla.

Koncept razstave povezan z galerijo

Lela B. Njatin je umetnica, ki deluje tako na področju literature kot vizualne umetnosti, kjer jo najbolj poznamo po konceptualnih delih, največkrat performansih, ki so potem zabeleženi na fotografijah, slikah in v objektih. Temu sledi tudi na razstavi v Tržiču, kjer prepleta osebno izkušnjo z univerzalnimi vprašanji minljivosti, spominjanja in sledov, ki jih puščamo za seboj.

Kot je na četrtkovem odprtju povedala avtorica utemeljitvenega besedila k razstavi dr. Petja Grafenauer, dela umetnice izhajajo iz dveh vsebinskih žarišč: eno je mesto Kočevje in drugo osebni spomin na njeno mamo, ki je bivala v tem mestu. »Na razstavi je na veliko objektih zapisana beseda smisel. Ta smisel v nekem objektu ožarišči in potem iz le-tega seva, pripoveduje zgodbo, ki nastane tako, da se nekateri njeni deli pozabijo, ostane pa le bistvo.«

Od leve: avtorica besedila k razstavi dr. Petja Grafenauer, župana Kočevja in Tržiča Gregor Košir in Peter Miklič ter umetnica Lela B. Njatin / Foto: Igor Kavčič

Na vprašanje, kako je izbrala posamezna dela, lahko bi jim rekli točke spomina, v koncept razstave Pravica do pozabe, Lela B. Njatin pojasnjuje: »Točke spomina so del mojih razmišljanj, ki jih kot umetnica ne ohranjam v zasebnosti, ampak jih delim z drugimi v prostorih medosebnega soočanja. V ta namen ustvarjam umetniške forme; v primeru razstave Pravica do pozabe ta forma obsega tako arhitekturni prostor stavbe Paviljona NOB kot konstelacije med objekti, ki jih v njem razstavljam.«

Umetnica v razstavnem konceptu predstavlja zelo raznolika dela, kot rečeno, tudi povezana s samim razstaviščem; ali kot je dejala: »Stavbo Paviljona NOB odlikujejo najbolj osnovni arhitekturni elementi – podobno sem se naslonila na najbolj osnovne indice iz določenega toka svojega razmišljanja, ki poteka od leta 2013 do danes, in se ukvarja s povezavami med življenjema moje preminule matere in mene na križišču s povezavami med mojim življenjem in življenji ljudi, s katerimi tvorim širšo skupnost.«

Z umetnostjo k spoznanju resnice

Seveda ob vstopu v galerijo najprej opazimo ležalni stol z napisom Smisel in v nasprotni smeri od njih otroške sani z enakim napisom, oba spremlja izdelan okvir, ki deluje kot vstop oziroma izstop nekam ali od nekod. Če na eni strani sledimo fotografijam iz cikla Beseda velja, na drugi strani v ospredje stopata dva para čevljev, umetnice in njene pokojne mame. Nastopata kot »ready made«​ objekta pa tudi na fotografijah Obljuba resnice. Portret matere in Pot vsega živega. Avtoportret. Na zadnji steni so na ogled dokumentarne fotografije in s slušalkami tudi možnost poslušanja performansa Vrt spoznanja in nevednosti, ki je potekal 20. julija 2023 na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani.

Čevlji umetnice in njene pokojne mame so eden ključnih elementov umetniškega koncepta razstave. / Foto: Igor Kavčič

»Posamezna dela na tej razstavi ne govorijo sama zase, pač pa spregovarjajo navzkrižno drugo z drugim. V vsa sta hkrati vpisana minljivost in spomin, torej niso stabilen arhiv preteklosti, marveč so indici za neprestano preoblikovanje razmerij, v katerih se kažeta izkušnja smrti in refleksija smisla oziroma upanja na spoznanje resnice, ki bi ga utegnila omogočiti prav umetnost,« še dodaja Lela B. Njatin. Na dogodku sta spregovorila tudi župan Kočevja Gregor Košir in župan Tržiča Peter Miklič, ki je razstavo odprl. Na ogled do 1. avgusta.