Predstavili muzej evolucije

Mekinje – Letos je na ljubljanski medicinski fakulteti pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije potekal projekt PUŠ B Muzej evolucije Kamnik – koncept in zasnova za sodoben interaktivni naravoslovni muzej. V okviru projekta sta Kamničana dr. Rok Gašparič in dr. Tomaž Hitij okoli sebe zbrala ekipo osmih študentov različnih smeri, s katero so začeli snovati muzej evolucije v Kamniku.

Zakaj prav Kamnik

Zakaj prav Kamnik? Na tem območju so bili odkriti fosili iz različnih obdobij zgodovine, med njimi so triasne ribe in morski plazilci iz Kamniško-Savinjskih Alp, v Motniku so bili najdeni ostanki najstarejših sesalcev na območju Slovenije, Mokriška jama je bilo prebivališče jamskih medvedov in pračloveka, v Tunjicah so bili odkriti najstarejši morski konjički, v Nevljah pa ostanki ledenodobnega mamuta. »Kamnik je nekakšno središče paleontologije pri nas. V okolici imamo številne zanimive najdbe, ki so pomembne ne samo za Slovenijo, pač pa za svetovno paleontologijo,« je povedal Tomaž Hitij na odprtju začasne razstave fosilov, ki je v preteklem tednu za tri dni zaživela v kleti mekinjskega samostana.

Lokalno dediščino so na razstavi dopolnili z drugimi slovenskimi in primerjalnimi svetovnimi primerki. / Foto: Matic Zorman

Paleontološkim zgodbam pa je bil v Kamniku posvečen kar cel teden. Poleg razstave so tri dni potekali tudi paleo večeri (predavanja z domačimi in gostujočimi predavatelji iz tujine), na Glavni trg pa so v sodelovanju s krožkom Kamenkost, ki ga na komendski in kamniških šolah vodi Hitij, parkirali paleo kombi in pripravili delavnice za otroke.

Šest vitrin in ogromno zanimivih zgodb

Na začasni razstavi so obiskovalci skozi šest vitrin spoznavali različna geološka obdobja, nekdanja morja, kopenska okolja in spreminjanje živih bitij skozi čas. Na ogled so bili izbrani najzanimivejši fosili iz Slovenije, med njimi kamniški mamut, zobje največjega morskega psa (megalodona), najstarejši morski konjički ... Lokalno dediščino so dopolnili z drugimi slovenskimi in primerjalnimi svetovnimi primerki, saj so želeli pokazati povezavo med domačimi najdbami in svetovno zgodovino življenja.

Razstava je ponudila prvi vpogled v nastajajoči muzej evolucije, ki naj bi prav tako imel prostor v kleti mekinjskega samostana. Kdaj pa bo to, še ni jasno. »Želja je, da čim prej. Odvisni smo od lokalnega okolja, zato tudi začasna razstava v času poletnega festivala, da se začnemo o tem bolj naglas pogovarjati,« je povedal Gašparič, ki muzej vidi tudi kot odličen učni pripomoček za osnovne in srednje šole. »Želimo si, da se muzej specializira za predstavitev evolucije, ne samo na fosile, ampak tudi na razvoj živih bitij na zemlji, na razvoj planeta, kako so spremembe vplivale na okolje in kako je okolje vplivalo na razvoj življenja. To so teme, ki so tudi v učnem programu v osnovnih in srednjih šolah, čeprav na žalost vedno manj.«

Med navdušenimi obiskovalci je bilo ogromno otrok. / Foto: Matic Zorman

Začasna razstava je že prvi dan privabila številne ljubitelje fosilov in prazgodovine. Med njimi veliko družin z majhnimi otroki, številni obiskujejo omenjeni krožek Kamenkost. Med njimi tudi devetletna Bistra. »Na krožku smo skupaj odkrivali kosti, kristale in fosile. Ta razstava mi je zelo všeč, kar predstavljam si, kakšno je bilo življenje včasih. Posebej zanimivi so mi jamski medvedi.« Da jo paleontologija zelo zanima in da bi se s tem rada ukvarjala, tudi ko odraste, pa je dodala 12-letna Lili, ki smo jo ujeli v centru mesta, pri paleontološkem kotičku. »Že tri leta obiskujem krožek Kamenkost, od nekdaj imam rada preteklost. Rada iščem fosile in našla sem že enega zelo posebnega morskega ježka v tunjiškem gričevju.«

Nekdo v fosilu vidi le lep kamen, a snovalci razstave poudarjajo, da so fosili mnogo več kot to. So pripovedovalci zgodb o nekdanjem svetu, in teh zgodb po njihovih besedah ne bo manjkalo v nastajajočem muzeju evolucije.