Udeleženci podbreškega oratorija z animatorji in župnikom Mihom Lavrincem pred taborsko cerkvijo Svetega Benedikta in Žalostne Matere Božje. / Foto: Jože Košnjek

Udeleženci podbreškega oratorija z animatorji in župnikom Mihom Lavrincem pred taborsko cerkvijo svetega Benedikta in Žalostne Matere Božje / Foto: Jože Košnjek

Po treh letih znova oratorij

S sveto mašo v taborski cerkvi se je v petek končal oratorij v Župniji Podbrezje, znova po letu 2023.

Podbrezje – »Zadnji dve leti, ko v naši župniji nismo organizirali oratorija, nam je kar nekaj manjkalo. Zato smo se odločili, da ga letos znova organiziramo. Nanj smo se začeli pripravljati marca, ko smo izbrali animatorje, poiskali sponzorje in poskrbeli za nujne organizacijske stvari. Veseli smo, da nam je uspelo in da smo našli sodelavce tudi v sosednjih krajih. Vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali, iskrena hvala, še posebej pa tudi našemu župniku Mihu Lavrincu. Upamo, da bomo tudi v prihodnjih letih uspešno organizirali oratorije,« je v petek, na sklepni dan oratorija povedala njegova vodja Ana Vidic iz Podbrezij.

Blizu trideset otrok in animatorjev je preživelo pet zanimivih dni, polnih igre, zabave, pogovorov o stvareh, ki zanimajo mlade, molitve in napotkov za spoštovanje vrednot, ključnih za krščansko življenje. Zato oratoriji niso zgolj veselo druženje in igra, ampak je njihova vsebina tudi vzgojna. Oratoriji, beseda izvira iz latinske besede oratio – molitev, imajo začetke daleč v zgodovini, današnjo sodobno obliko pa jim je v 19. stoletju dal salezijanec don Janez Bosko.

Blizu trideset otrok in animatorjev je preživelo pet zanimivih dni, polnih igre, zabave, pogovorov o stvareh, ki zanimajo mlade, molitve in napotkov za spoštovanje vrednot, ključnih za krščansko življenje. Zato oratoriji niso zgolj veselo druženje in igra, ampak je njihova vsebina tudi vzgojna.

Vsako leto določijo temo oziroma osebo, o kateri teče beseda na oratorijih. Letos je »oratorijska zvezda« deklica Heidi, glavna oseba v mladinskem romanu, ki ga je leta 1881 napisala švicarska pisateljica Johanna Spyri. Roman je navdušujoča zgodba o preprosti in v začetku neuki deklici Heidi, ki je neizmerno ljubila naravo, ljudi okrog sebe in življenje, pogumno prenašala poniževanja in z dobroto premagovala zlobo in krivice. »Zgledujmo se po njenih dobrih delih in vrednotah, ki jih je živela,« je med drugim dejal v pridigi na petkovi popoldanski maši ob zaključku oratorija podbreški župnik Miha Lavrinec.