Otroci so radi na vrtu

Bohinjska Bistrica – »Z njim želimo učencem omogočiti izkustveno učenje v naravi ter jih spodbujati k razumevanju pomena varovanja okolja,« je pojasnila ravnateljica Mojca Rozman.

Vrtnarjenje ima sicer na bohinjski osnovni šoli dolgoletno tradicijo. Že pred desetletji, kmalu po selitvi šole na današnjo lokacijo, so ob njej uredili rastlinjak, v katerem še danes vzgajajo sadike – predvsem paradižnik in papriko, celo bohinjsko trdinko, je povedala učiteljica biologije in naravoslovja ter mentorica naravoslovnega krožka Nina Kožar Mencinger.

»Letos smo vzgojili še sončnice, imamo pa tudi mehiški ožep in andsko jagodo. Sadike vsako leto prodajamo, in sicer okviru festivala alpskega cvetja. Smo že kar navadili Bohinjce, da jih pridejo iskat,« je z nasmehom povedala mentorica krožka.

Prenovljen in povečan šolski vrt

V okviru projekta Šolski eko vrtovi v vzgojno-izobraževalnem okolju za doseganje podnebnih ciljev, ki ga financira ministrstvo okolje za prostor, pa so letos dobili priložnost, da prenovijo, povečajo in nadgradijo tudi šolski vrt.

V delo skušamo vključiti čim več otrok in jih peljati skozi vso rastno sezono, od setve do novega semena, je povedala Nina Kožar Mencinger. Otroci, pravi mentorica, gredo radi na vrt. »Radi so zunaj in radi delajo z zemljo. Manjka jim stik z naravo, celo tu, v Bohinju. V šoli to skušamo zdaj nadoknaditi. Bomo videli čez nekaj let, kako uspešni smo bili ...«

Kot so povedali učenci sedmega in osmega razreda, ki so vključeni v naravoslovni krožek, radi prihajajo na vrt.

»Rad imam naravoslovje pa tudi delo na vrtu, zato sem se odločil, da sodelujem,« je povedal Nace Rožič. »Vsak ponedeljek smo na vrtu, pripravimo in posadimo različne sadike: paprike, andske jagode, kamilice, meto, meliso ...« je dodala Nika Tancar.

»Doma imamo kmetijo in tudi tam rada sadim rastline, za kar bi rada navdušila tudi sošolce,« je povedala Julija Ravnik.

»Najbolj mi je všeč sejanje, potem pa z užitkom opazujem, kako iz tistega, kar smo posejali, nekaj zraste. Zelenjavo rad tudi jem. Trenutno mi je najbolj všeč brokoli, čeprav ga včasih nisem maral,« je sošolce dopolnil Matej Pranjič.

»Tudi pri nas doma imamo vrt in rada pomagam pri delu. Posebno pri sejanju, sajenju in tudi pri pobiranju pridelkov ... Pletje pa ni moje najljubše delo,« pa je priznala Niki Jensterle.

Vrt je odlična učilnica

»Takšen vrt je zelo dobra učilnica za otroke,« je prepričana tudi podžupanja Bohinja Monika Ravnik. »Čeprav pri nas večina otrok še ima možnost videti, kako rastline rastejo, je dobro, da se lahko tudi v šoli naučijo, da kulturne rastline ne zrastejo same od sebe. Treba je sejati, zalivati, pleti ... – če hočeš imeti pridelek. Na vrtu bodo spoznali, kako pomembno je delo kmetov, ki ohranjajo našo krajino, ga spoštovali in morda se tudi kdo odločil, da se bo nekoč tudi sam ukvarjal s kmetijstvom in prideloval hrano zase in za druge. Bohinj načeloma to omogoča, tudi vsi projekti, ki jih vodimo, podpirajo kmetijstvo, podpirajo pridelavo hrane. Začeti je pa treba od malega, skozi igro, skozi spoznavanje, skozi delo na vrtu. Naši otroci bodo na šolskem vrtu dobili znanje, ki jim bo za zmeraj koristilo,« je prepričana Monika Ravnik.