Od podobe raja k izkušnji raja

Bled – Dokument, ki ga je ob zaključku sedanje sedemletne strategije razvoja za Turizem Bled pripravila Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem, opredeljuje razvojno smer Bleda za prihodnjih dvajset let. Direktor Turizma Bled Blaž Veber je pojasnil, da prehajajo s klasične promocije destinacije na njeno upravljanje oziroma »s podobe raja na izkušnjo raja«. Poudarek je na aktivnem usmerjanju turističnih tokov v sodelovanju z lokalno skupnostjo. »Predvsem si želimo, da turizem raste, pridobiva dodano vrednost, obenem pa blažimo vse njegove negativne učinke.«

Strategija, poudarjajo njeni snovalci, izhaja iz ja­sne ugotovitve: Bled je mednarodno prepoznavna destinacija z izjemno naravno in kulturno dediščino, vendar prihodnosti ne more več graditi na povečevanju števila obiskovalcev. »Prostor, promet, kakovost življenja prebivalcev in sama izkušnja go­sta zahtevajo drugačen model. Dokument zato usmerja Bled od 'moram videti' k 'moram doživeti'.« Razvoj Bleda strategija opredeljuje v smeri »alpskega središča celostne regeneracije«, ki se naslanja na dediščino Arnolda Riklija, naravne danosti, mir, vodo, gibanje, kakovostno prehrano, kulturo prostora in sodobne pristope dobrega počutja. Na Bledu si želijo go­ste, ki bodo spoštovali okolje, v katerega prihajajo, je poudarila Maja Uran Maravić s fakultete za turistične študije. »Bled je za obiskovalce ta čas predvsem 'atrakcija'. Zato je nujen premik od logike atrakcije k logiki bivanja, ki temelji na sodobni interpretaciji Riklijeve naravne zdraviliške tradicije.«

»Najpomembnejša odločitev je, da Bled svojega razvoja ne meri več predvsem po številu obiskovalcev, temveč po tem, kakšno vrednost turizem ustvarja za kraj, za prebivalce in za goste. Bled je prepoznaven že dolgo. Zdaj moramo to prepoznavnost upravljati bolj premišljeno: usmerjati obisk, spodbujati daljša bivanja, dvigovati kakovost ponudbe in varovati prostor, zaradi katerega ljudje sploh prihajajo,« je ob predstavitvi strategije poudaril Veber.

»Analize kažejo, da ima Bled eno najmočnejših turističnih podob v Sloveniji, vendar se ta moč prepogosto odraža kot kratek obisk, fotografija ikonične vedute in hiter odhod. Tak model povečuje pritisk na jezersko skledo, promet in javni prostor, hkrati pa ne prinaša sorazmerne vrednosti za destinacijo,« je razložila Maja Uran Maravić. Zato po njenih besedah strategija postavlja novo razvojno paradigmo: ne več »vsi gostje«, temveč »pravi gost«. »To pomeni gosta, ki na Bledu ostane dlje, uporablja več storitev, razume prostor, spoštuje lokalno okolje in išče več kot zgolj ogled znamenitosti.« Povprečna doba bivanja na Bledu je ta čas 2,4 dneva, zato je eden od ciljev strategije tudi oblikovanje strukturiranih bivanj, dolgih štiri, sedem ali štirinajst dni. »Ta bivanja naj povezujejo naravo, nastanitve, gastronomijo, gibanje, kulturo, mir, digitalni odklop in regenerativne programe.«

Strategija opredeljuje deset razvojnih ciljev Bleda do leta 2045. Med najpomembnejšimi so jasna opredelitev Bleda kot alpskega središča celostne regeneracije, preobrazba destinacije iz prostora obiska v prostor bivanja, zmanjšanje pritiska enodnevnih obiskovalcev na jezerski prostor, postavitev kakovosti življenja prebivalcev med osrednja merila uspeha, podaljšanje povprečne dobe bivanja, močnejše vključevanje prebivalcev, izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti kadrov. Vsaki dve leti bodo po besedah Maje Uran Maravić pripravili akcijski načrt. Akcijski načrt za prihodnji dve leti že vsebuje nabor 15 ključnih ukrepov v skupni vrednosti 1,36 milijona evrov.

Nova strategija po prepričanju direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak Olaj ni pomembna le za Bled, ampak celotni slovenski turizem. »​V razmišljanju, kakšen turizem si želimo v Sloveniji, ima Bled pomembno mesto, saj gre za destinacijo, ki v veliki meri ustvarja našo podobo v svetu. To je prednost, a tudi odgovornost, saj ne postavljajo standardov le zase, ampak za celotno državo.« Bled ima po njenem mnenju odlično izhodišče za uspeh. »Ima bogato kulturo, naravo, ima tradicijo, ima zgodbe Riklija, ima tudi dobro povezovanje v okviru regije in ekipo zavoda, ki razume, kaj pomeni dobro upravljanje v destinaciji.« Dodala je še, da se Bled ponaša z izjemno močno, avtentično zgodbo, ki se ujema z globalnimi trendi v turizmu – dediščina Arnolda Riklija nagovarja sodobnega gosta v iskanju zdravja in dobrega počutja, kar je povezano tudi z osrednjo usmeritvijo Slovenske turistične organizacije.