Obiskovalcev ne manjka, težav tudi ne

Kranjska Gora – S 15. junijem je na območju prelaza Vršič vstopil v veljavo prenovljen prometni režim. Zapornice omogočajo tranzitni promet in dostop do vzpostavljenih parkirišč znotraj območja zapore, vendar parkiranje na samem vrhu prelaza zaradi nedokončanih del letos še ni mogoče. Kot so pred časom sporočili s pristojnega ministrstva, je do zamika prišlo, ker se je zimska sezona zavlekla v pomlad, poleg tega pa izvajalcu nadaljevanje del omejujejo tudi pogosto nepravilno parkirana vozila. Z namenom razbremenitve prelaza je bila uvedena tudi brezplačna avtobusna linija, ki naj bi izboljšala dostopnost tega območja za lokalno prebivalstvo in obiskovalce. Prometni režim se trenutno izvaja skladno z organizacijo del na gradbišču. Kot pojasnjujejo na Občini Kranjska Gora, investitor del in upravljavec ceste ostaja Direkcija RS za infrastrukturo, občini Kranjska Gora in Bovec pa pri izvajanju sistema sodelujeta predvsem z rediteljsko službo. Njena naloga je preprečevanje ustavljanja in parkiranja na regionalni cesti ter zagotavljanje pretočnosti in varnosti prometa.

Dolga pot do vrha

Kljub prizadevanjem za umiranje prometa pa razmere na Vršiču na višku sezone kažejo drugačno podobo. Ob našem obisku je bilo že med vzpenjanjem proti Vršiču jasno, da bo dan prometno zelo zahteven. Ozka cesta težko požira množico avtodomov, avtobusov, motoristov, kolesarjev in osebnih avtomobilov. Na eni strani avtobus čaka, da se umakne avtodom, nekaj serpentin višje prehiteva skupino kolesarjev, nato pa promet znova obstane, ker se je nekdo ustavil ob cesti, da bi ujel popolno fotografijo gorskih razgledov. Poleg tega marsikateri obiskovalec ne ve, da na vrhu ni mogoče parkirati, nato pa začne iskati prostor, kjer bi lahko pustil vozilo. To je presenetilo tudi družino Schram iz Nizozemske, ki se je na Vršič vrnila po desetih letih. »Vršič smo obiskali pred desetimi leti in že takrat je bila gneča, tako da smo nekaj podobnega pričakovali tudi letos. Prizori na vrhu so nas vseeno malo presenetili. Nismo vedeli, da na vrhu ne moreš parkirati, zato smo se odpeljali naprej. Niti na kraj pameti nam ni padlo, da bi šli na avtobus, prav tako tudi ne, da bi parkirali tam, kjer to ni dovoljeno.«

Pri Erjavčevi koči je parkirišče vsak dan polno. Nekateri se zato odločijo svoja vozila pustiti kar na intervencijski poti. / Foto: Tina Dokl

Drugačno izkušnjo je imel Urh Podpečan iz Koroške, ki je avtomobil pustil v Kranjski Gori in se na prelaz odpravil z organiziranim avtobusnim prevozom. Z novo ureditvijo ni bil zadovoljen. »Avto smo pustili v Kranjski Gori, je pa tole kar grozno. Eno uro in pol smo se vozili z avtobusom gor; katastrofa,« je povedal. Kot primer dobre prakse je omenil Logarsko dolino, kjer je po njegovem mnenju sistem bolje urejen. Ob tem pa je poudaril, da bi morali obiskovalci vseeno spoštovati pravila in parkirati, kjer je to dovoljeno.

Težave zaradi neupoštevanja pravil

Na Občini Kranjska Gora ugotavljajo, da največ težav povzroča neupoštevanje začasne prometne ureditve. Kot poudarja županja Henrika Zupan, nekateri obiskovalci kljub prometni signalizaciji vozila še vedno puščajo na gradbišču in ob cesti. »Obiskovalce želimo spodbuditi k uporabi brezplačnega avtobusnega prevoza, ki predstavlja pomemben element trajnostne prometne ureditve območja in obiskovalcem nudi dodatno možnost dostopa do prelaza brez uporabe osebnega avtomobila,« je dejala županja in dodala, da obiskovalce prosijo, da upoštevajo začasno prometno ureditev in cestnoprometno signalizacijo.

Po besedah domačinov obiskovalci svoje jeklene konjičke puščajo »v vsaki luknji«. / Foto: Tina Dokl

Težave zaradi nepravilno parkiranih vozil opažajo tudi delavci, ki na območju prelaza izvajajo dela. Povedali so nam, da jim avtomobili, parkirani na neprimernih mestih, občasno otežujejo dostop in izvedbo del. Kot dodatno težavo pa so poudarili hitrost, predvsem pri motoristih, ki po njihovih besedah pogosto vozijo prehitro in s tem povečujejo nevarnost na že tako zahtevnem območju.

Parkirnih mest bo premalo

S sedanjo ureditvijo niso zadovoljni niti domačini in predstavniki planinske skupnosti. Predsednik Planinskega društva Jesenice Bojan Erjavšek je denimo dejal, da bo težav v prihodnje še več, saj bo parkirnih mest premalo. »Namesto da bi naredili 250 do 300 parkirišč, jih bo samo nekje 90. Mislim, da bo to še večja 'štala' in da bo vedno huje,« je opozoril. Domačini menijo, da bi bilo treba razmišljati širše. Ob tem so kot ideje navedli možnost večjega parkirnega platoja na vrhu, nekateri celo parkirno hišo, ter poudarili, da so odprti za različne rešitve, saj trenutna ureditev po njihovem mnenju ne rešuje bistva problema.