Štorklji sta novo gnezdo sprejeli, še preden so ga do konca postavili. / Aljaž Mulej
Štorklji sta novo gnezdo sprejeli, še preden so ga do konca postavili. / Aljaž Mulej
Novo gnezdo za žirovniški štorklji
Na pobudo domačinov so v začetku tedna v Zabreznici prestavili gnezdo, ki si ga je par štorkelj začel graditi na stebru srednjenapetostnega daljnovoda.
Zabreznica – »Pri takih stebrih je nevarnost faznega kratkega stika in elektrokucije štorkelj zelo velika. Ptice lahko med gradnjo gnezda, počivanjem ali vzletom premostijo faze, kar ogroža njihovo življenje, obenem pa lahko povzroči izpad električne energije ali požar,« je pojasnil ornitolog Aljaž Mulej.
»Da smo se izognili najhujšemu, smo skupaj stopili vsi in v enem tednu uredili in postavili nov drog. Štorklji sta gnezdo sprejeli, še preden smo ga do konca postavili,« je zadovoljen povedal Mulej in poudaril, da se je skupnost pri reševanju gnezda te slikovite ptice zelo izkazala, pri čemer je še posebej omenil Zavod za kulturo in turizem Žirovnica in direktorja Matjaža Komana.
»Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica je v sodelovanju z Občino Žirovnica in na pobudo občanov uspelo vzpostaviti čudovito zgodbo povezovanja. Podjetje Elektro Gorenjska je prispevalo donacijo droga, Zavod RS za varstvo narave košaro za gnezdo, podjetje Jeko pa je poskrbelo za izkop, da smo lahko postavili nov dom za štorklji,« so na družbena omrežja zapisali na žirovniškem zavodu za turizem in kulturo, kjer so se za pobudo in za pomoč posebej zahvalili tudi številnim posameznikom.
Štorkelj je sicer v zadnjih letih tudi na Zgornjem Gorenjskem vedno več, čeprav tradicionalno niso veljale za vrsto, ki bi gnezdila na Gorenjskem. Po nekaterih študijah naj bi sicer nekoč poseljevale celotni rimski imperij, v današnjem času pa je bilo prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem opaženo na prelomu tisočletja v Lahovčah, na Zgornjem Gorenjskem pa leta 2022 na Bledu. Sledili sta gnezdi pri osnovni šoli v Lescah in ob zasebni hiši v Radovljici, kjer so se lani uspešno speljali štirje mladiči, tako da so na tem območju zdaj skupaj štiri.
Aljaž Mulej meni, da prihajajo zato, ker imamo kar lepo ohranjeno kulturno krajino. »Intenzivno kmetijstvo z vsem, kar prinaša, jim ne ustreza, tu pri nas pa še lahko najdejo primerne prehranske vire, njihova glavna hrana so namreč večje žuželke, zato jih najpogosteje vidimo ob njivah in travnikih.«