Na Bledu so danes predstavili novo strategijo razvoja blejskega turizma za prihodnjih dvajset let. / Foto: Mateja Rant
Na Bledu so danes predstavili novo strategijo razvoja blejskega turizma za prihodnjih dvajset let. / Foto: Mateja Rant
Nova strategija razvoja turizma na Bledu
Ob zaključku sedanje sedemletne strategije razvoja blejskega turizma so na Turizmu Bled v sodelovanju s Fakulteto za turistične študije Univerze na Primorskem pripravili novo strategijo, tokrat za prihodnjih dvajset let, s katero želijo narediti premik od podobe raja k izkušnji raja.
Bled – Po večmesečnem procesu premisleka, usklajevanja in preverjanja razvojnih smeri Javni zavod Turizem Bled zaključuje pripravo Strategije razvoja blejskega turizma 2026–2045, ki so jo predstavili na današnjem Blejskem turističnem forumu. Kot je poudarila Maja Uran Maravić s fakultete za turistične študije, je njihov glavni cilj, da Bled do leta 2045 postane destinacija celostne regeneracije. Bled v letu 2045 so tako v strategiji opredelili kot »referenčno alpsko destinacijo healinga (zdravljenja, op. a.), regeneracije in kakovostnega bivanja«. Direktor Turizma Bled Blaž Veber je pojasnil, da prehajajo s klasične promocije destinacije na njeno upravljanje oziroma s podobe raja na izkušnjo raja. Poudarek je na aktivnem usmerjanju turističnih tokov v sodelovanju z lokalno skupnostjo. »Predvsem si želimo, da turizem raste, pridobiva dodano vrednost, obenem pa blažimo vse njegove negativne učinke.«
Maja Uran Maravić je opozorila, da je Bled ta čas na razpotju, dosedanji model kratkega, množičnega ogleda je nevzdržen. »Rast v prihodnje ne more temeljiti na količinah, temveč izključno na vrednosti in selektivnosti.« Bled so si tako v prihodnje zamislili kot alpski healing center – besede healing (zdravljenje) namerno niso prevajali, saj po besedah Maje Uran Maravić njihova vizija presega zgolj medicino in velnes. »Pomeni celostno izkušnjo prostora, regeneracije in umiritve. Obsega tako fizično kot duhovno regeneracijo.« Alpski healing center po njenih besedah zajema zdravje telesa, mir duha, lepoto narave in kulturo skupnosti. Uspešnost tovrstne transformacije Bleda, je še dodala, se bo merila v času zadrževanja gostov, dnevni potrošnji, ohranjenosti prostora in zadovoljstvu domačinov. Bled je po njenih besedah danes predvsem atrakcija, zato si želijo premika od logike atrakcije k logiki bivanja. »Na Bledu želimo gosta, ki bo spoštoval okolje, v katero prihaja.« Poleg drugačne strukture gostov pa je njihov cilj tudi podaljšanje dobe bivanja na Bledu, kar naj bi dosegli z drugačno ponudbo, v kateri bi v ospredje stopila identiteta Bleda, in sicer sproščenost in umirjenost, je dejal Veber.