Jez, ki nikoli ni služil svojemu namenu

Bled – Jeseni leta 1948 je bil na pobudo Planinskega društva Ljubljana Matica v osrčju Doline Triglavskih jezer z namenom, da bi poganjal turbino za malo hidroelektrarno, zgrajen betonski jez. Elektrarna naj bi zamenjala obstoječi bencinski agregat ob planinski koči, a nikoli ni bila v uporabi. Jez pa danes predstavlja oviro, ki propada, a še vedno tiči v občutljivem visokogorskem vodnem sistemu doline Sedmerih jezer.

Triglavski narodni park, ki obsega štiri odstotke površine Slovenije, nam daje kar dvajset odstotkov vodnih virov, so na pomen območja za zagotavljanje vodnih virov opozorili na nedavnem javnem pogovoru, v katerem so predstavniki Triglavskega narodnega parka, Inštituta Revivo in Planinske zveze Slovenije predstavili prizadevanja za odstranitev jezu na potoku Močivec. Jez ne opravlja svoje funkcije, prekinja pa naravni tok pretoka, so poudarili.

»Najgrša točka v TNP«

Prve pobude za odstranitev jezu so zabeležene že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v vpisni knjigi koče pri sedmerih jezerih se je namreč ohranil zapis planinca, ki pravi, da je jez najgrša točka v Triglavskem narodnem parku. In kot je na pogovoru, ki so ga organizirali na sedežu TNP, potrdil predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, je tudi danes med planinci živa zavest, da je treba nekaj storiti, čeprav je – tudi to je treba priznati – po osmih desetletjih jez v zavesti mnogih postal del narave in ga niti opazijo ne več.

Koča pri petem in šestem jezeru, preden so kmalu po drugi svetovni vojni med njima zgradili jez / Foto: Jože Kunaver, arhiv TNP

Triglavski narodni park se je v sodelovanju z Inštitutom Revivo, različnimi strokovnjaki, planinsko zvezo in drugimi deležniki že pred časom lotili priprave študije, ki je potrdila, da odstranitev pregrade ne bo imela škodljivih posledic, prispevala pa bo k vzpostavitvi naravnega stanja in procesov, izboljšanju stanja mokrišča ter dolgoročnemu varovanju izjemnih vrednot tega zavarovanega območja, so pojasnili.

Naslednji korak: odstranitev

Pobudniki odstranitve jezu so zanjo pridobili vsa soglasja, razen kulturnovarstvenega, ki pa ga pričakujejo v kratkem. Naslednji korak je konkretna rušitev, a tu se pojavlja vprašanje, kako jo izpeljati s čim manj vpliva na okolje. Glede na to, da jez stoji v osrčju Triglavskega narodnega parka, bo treba material, ki bo ostal po podiranju, iz okolja odstraniti. Kako to storiti, je naslednje zahtevno vprašanje, prav tako kot tudi, kako za projekt pridobiti sredstva, so ugotavljali pristojni.

Kljub dilemam o tem, kako projekt izpeljati, ima sama odstranitev jezu na Močivcu načeloma soglasno podporo. »Za TNP bi to pomenilo, da bi lahko uresničevali cilje, za katere sploh imamo park: prepuščanje vsaj osrednjega območja parka naravnim procesom,« pa je poudaril Aleš Zdešar, vodja oddelka za prostor v strokovni službi TNP in eden od prvih pobudnikov odstranitve.

»S tem bi zadostili tudi dolgoletnim prizadevanjem in sporočili, da lahko napake, ki jih je človek – v nekem času povsem legitimno – storil v prostoru, popravimo in omogočimo, da gre vsaj v enem majhnem delčku Slovenije narava svojo pot.

Jezove odstranjujejo povsod po Evropi

Na evropskih rekah je evidentiranih več kot milijon pregrad, ob tem opozarja direktorica Inštituta Revivo Polona Pengal. Več kot sto tisoč jih je nefunkcionalnih in bi jih bilo najbolje odstraniti. »Če jih potrebujemo, jih ohranimo, vse nepotrebne pa odstranimo, ker zelo škodujejo ekosistemu. In kar škoduje naravi, škoduje tudi nam. Po svetu potekajo odstranitve že več kot dvajset let, tudi v naši bližini, na Hrvaškem in v Črni gori. V Sloveniji nismo še nobene. Ko bomo enkrat dokazali, da slabih posledic ni, se bodo tudi pri nas začele odstranjevati. Prva odstranitev bo zato zelo velik dosežek,« je prepričana Polona Pengal, ki v odstranitvi jezu Močivec, za katero v javnosti v nasprotju s številnimi drugimi jezovi načeloma ni nasprotovanj, vidi tudi velik simbolni pomen.