Izšel novi Kamniški zbornik

Kamnik – Letošnji Kamniški zbornik, ki je izšel v nakladi sedemsto izvodov, prinaša okoli štirideset prispevkov, ki jih je ustvarjalo več kot toliko avtorjev. Razdeljen je na 13 vsebinskih sklopov. Glavna urednica dr. Marjeta Humar se je v uvodnem nagovoru med drugim zahvalila nekdanjim in sedanjemu županu, ki so vsi vedno prepoznali izjemen pomen zbornika in podprli izdajo.

Zadnji dve leti zaznamovani s popoplavno obnovo

Kamniški zbornik je začel izhajati že leta 1955 in je izhajal do leta 1969, v tem času je bilo izdanih 12 knjig. Na pobudo dveh nekdanjih kamniških gimnazijcev, dr. Marjete Humar in tedanjega župana Toneta Smolnikarja, so ga v življenje obudili leta 1996, ko je izšel prvi Kamniški zbornik v samostojni Sloveniji. Odtlej izhaja na dve leti, letos je torej luč sveta ugledala 16. izdaja v sodobnejši obliki, vendar pa so pri štetju upoštevani prav vsi izdani zborniki, zatorej nosi številko 28 (XXVIII).

Kot je na predstavitvi poudaril župan Matej Slapar, knjiga prinaša odsev časa, ljudi in organizacij, ki živijo v Kamniku, ter povzema bistvene dogodke, ki se v tem obdobju zgodijo. Poudaril je, da sta bili zadnji dve leti v Kamniku zaznamovani s popoplavno obnovo, vendar pa tudi drugi projekti niso zastali. Posebej je omenil novo Osnovno šolo Frana Albrehta in nedavno odprt športni park med obema šolama. Vsemu omenjenemu je namenjen prvi del zbornika pod razdelkom Občina Kamnik, ki na 81 straneh pripoveduje o razvoju občine in viziji prihodnosti.

France Tomšič, fosilne ribe, tržaški najdenčki …

V nadaljevanju si sledijo sklop, posvečen Francetu Tomšiču, naravoslovna razprava, ki odpira temo o mreži vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, in paleontološka razprava, ki odstira zanimivosti fosilnih rib iz oligocenskih plasti Kamniške Bistrice. Sledijo področja zgodovine in umetnostne zgodovine, med njimi so članki o poslikanem lesenem stropu cerkvice sv. Primoža, ki je najstarejši v celoti še ohranjen poslikan strop v Sloveniji, zanimiv je prispevek o zavrženih in zapuščenih otrocih – tržaških in ljubljanskih najdenčkih – v Tuhinjski dolini, beremo lahko o prvenstvenih spustih s kajakom po Kamniški Bistrici in dnevih grmenja (cestnih dirkah) na kamniških ulicah. V razdelku Osebnosti Kamniški zbornik tokrat predstavlja Antona Mrkuna, prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, Staneta Gabrovca, Vilka Ukmarja, Franceta Pibernika in Petra Nagliča. Med pesniki, likovniki in glasbenimi ustvarjalci lahko pobliže spoznamo Luko Podbrežnika, pesmi kamniškega Pesniškega krožka, umetniški projekt Tako blizu, tako daleč in uglasbeno Maistrovo poezijo. Tokrat Kamniški zbornik prinaša pogovore s pesnico, pisateljico in performerko Mišo Gams, s Slovencem na Evropskem računskem sodišču Jorgom Kristijanom Petrovičem ter s podjetnikom in inovatorjem Tilnom Travnikom. V zadnjem delu zbornika je razdelek V spomin, posvečen Bogdanu Potniku in Nini Karli Osredkar, kot vedno pa se obsežno delo zaključi z bibliografijo Kamniškega zbornika. Ta je dostopen tudi na spletu.