Gorjanska kronika ima človeški obraz

V avli gorjanske osnovne šole so se v torek, 29. septembra, srečali domačini, strokovnjaki in ljubitelji lokalne zgodovine. Potekala je namreč predstavitev Gorjanske kronike. Knjiga, ki jo je izdala Občina Gorje, v približno 150 prispevkih predstavlja naravno okolje, naselja in arhitekturo, zgodovinski razvoj, gospodarstvo, ustanove in društva, vsakdanje življenje, kulturo, šport, infrastrukturo, modernizacijo ter ljudi, ki so zaznamovali kraj. Projekt pa se ne omejuje zgolj na knjižno izdajo, temveč ga sestavljajo tudi razstava in videoposnetki, ki skupaj pripovedujejo zgodbo Gorij in njihovih ljudi. »Danes je za občino Gorje prav poseben dan. Dan, ko lahko prelistamo Gorjansko kroniko in ugotavljamo, od kod prihajamo in zakaj smo takšna občina, kot smo,« je ob predstavitvi poudaril župan Peter Torkar. Kot je dejal, so predniki postavili trdne temelje in ustvarili bogato zgodovino, ki so jo avtorji zdaj strnili v knjižno delo. »To ni le knjiga, ampak zelo pomemben dokument za vse nas in za vse rodove, ki prihajajo za nami,« je poudaril.

Od ideje do izvedbe

Idejna zasnova projekta je delo zgodovinarja dr. Boža Repeta, ki je skupaj z dr. Bojanom Balkovcem, dr. Božidarjem Flajšmanom in Tinetom Logarjem prevzel tudi uredniško delo. Za izvedbo projekta je poskrbelo združenje Retrospektive – Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij. Kot je ob predstavitvi povedal Repe, zamisel o celoviti predstavitvi Gorij ni nova. Pobude segajo v leto 2018, ko je o njej začel razmišljati skupaj s prijateljem iz mladosti Andrejem Žemvo. Ob tem je poudaril, da tako obsežno delo ne bi moglo nastati brez sodelovanja številnih posameznikov: »Take kronike ne more napisati en sam človek. Treba je imeti ekipo.«

Knjiga v oblaku

Poseben izziv pri nastajanju Gorjanske kronike je bilo usklajevanje številnih sodelujočih. »Imeli smo 145 besedil in več kot 40 avtorjev. Kako vse to spraviti v postopek, da bo delovalo hitro, enostavno in tekoče?« je razmišljanja uredniške ekipe povzel Bojan Balkovec in razkril, da je bila rešitev sodobna tehnologija. »Ta knjiga je nastala v oblaku,« je poudaril. Digitalno sodelovanje je tako omogočilo učinkovito povezovanje avtorjev in urednikov ne glede na njihovo fizično lokacijo. Tine Logar je kroniko označil za enega zahtevnejših založniških podvigov, ki pa je vseeno potekal v izjemno harmoničnem ustvarjalnem okolju. »Nastalo je delo, na katero ste Gorjanci lahko ponosni in ki ima pomembno vrednost tudi na ravni strokovne literature,« je poudaril.

Zgodovina so ljudje

Poseben, človeški obraz so kroniki dali spomini domačinov. Božidar Flajšman je opravil več kot 40 intervjujev in pogovorov ter snemal pripovedi o življenju v Gorjah. »Ta kronika ne govori samo o tem, kaj se je dogajalo v Gorjah, ampak tudi o tem, kako so ljudje to doživljali,« je poudaril. Ob pogovorih je spoznal, da zgodovine ne sestavljajo zgolj dogodki, letnice in številke, temveč tudi vsakdanje življenje, strahovi, upanja in osebne izkušnje. »Največja dragocenost teh pogovorov je, da smo ohranili glas ljudi. Ta kronika ima človeški obraz,« je dejal.

To ni zadnja beseda

Kot je še dejal Repe, izid Gorjanske kronike ne pomeni zaključka raziskovanja. »Ta kronika ni zadnja beseda o Gorjah. Je trdna podlaga in hkrati povabilo k nadaljevanju raziskav.« Prav spodbujanje novih raziskav je bilo po njegovih besedah eden glavnih namenov projekta. Raziskovanje zgodovine manjših lokalnih skupnosti je namreč pogosto zahtevno, saj te praviloma nimajo raziskovalnih ustanov s profesionalno zaposlenimi strokovnjaki, zato je veliko odvisno od zavzetosti in dobre volje posameznikov. Repe si tako želi, da bi Gorjanska kronika postala tudi spodbuda za nadaljnje odkrivanje in zapisovanje zgodb kraja ter njegovih ljudi.