Človeška ribica in Udin boršt

Naklo – Na Podružnični šoli Duplje je 22. oktobra potekala okrogla miza na temo Udin boršt in človeška ribica, na kateri so strokovnjaki in domačini razpravljali o izzivih sobivanja v ranljivem okolju, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter varovanju virov pitne vode. Ob tem pa se nam postavlja utemeljeno vprašanje, kako sta lahko neposredno povezana gorenjski Udin boršt in človeška ribica, ki je sicer značilna za kraške jame. Povezavo pojasnjuje specifična geološka zgradba tega območja. Sonja Rozman iz Zavoda za varstvo narave razlaga, da gre pri Udin borštu za tako imenovani kras v konglomeratu. Reke so v obdobju ledenih dob na to območje nanašale prod, ki se je kasneje z apnenim vezivom sprijel v konglomerat. Zaradi tega apnenega veziva se kamenina danes obnaša podobno kot matični kras. Čeprav slednji pokriva kar polovico celotnega površja Slovenije, pa je tukajšnji kras v pleistocenskem konglomeratu razmeroma redka reliefna oblika.

Fizik in geolog dr. Jure Žalohar iz Biotehniškega centra Naklo pojasnjuje, da ima to območje zaradi omenjenih geoloških lastnosti na površju številne vrtače in ponore ter jame in izvire pod svojim robom. Z dijaki območje v zadnjih letih redno preučujejo, pri čemer si pomagajo tudi z droni, saj Udin boršt predstavlja »čudovit naravni laboratorij,« dodaja Žalohar. Podzemni del območja med drugim oblikujejo jame, kot so Arneševa luknja v Dupljah ter Velika in Mala Lebinca v Strahinju, pod robom pa teče tudi potok Dopulnik v Zadragi. Raziskava iz leta 2011 je na tem območju zajela 15 jam.

Potok Dopulnik ključna vez z laboratorijem

Natančno stičišče med konglomeratnim krasom in človeško ribico predstavlja potok Dopulnik v Zadragi. Kot je pojasnil Gregor Aljančič iz Jamskega laboratorija Tular v Kranju, je ta potok vir hrane za človeške ribice, ki jih v njihovem laboratoriju uspešno preučujejo, varujejo in vzrejajo že več desetletij. Človeške ribice sicer ne potrebujejo vsakodnevne hrane, na vsake tri tedne pa za preživetje potrebujejo sveže rakce postranice. Ti živijo v sladkih potokih, rekah in podzemnih jamskih vodah, potok Dopulnik pa je zaradi svoje čiste vode eno redkih območij, ki jim še lahko ponudi ustrezne življenjske pogoje, pojasnjuje Aljančič.

Udeleženci okrogle mize so bili Sonja Rozman iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj, Gregor Aljančič iz Jamskega laboratorija Tular, mag. Špela Eržen iz OŠ Naklo in dr. Jure Žalohar iz Biotehniškega centra Naklo. / Foto: Tina Dokl

Ravnovesje tega vodnega vira pa zaradi človeških posegov postaja vse bolj ranljivo. Raziskovalci so med drugim opozorili na zasipavanje struge s savskim prodom, kar ruši obstoječi ekosistem. Podobno negativno je na okolje vplivala tudi gradnja novega vodovoda, čeprav je bila za ljudi nujna in dobrodošla. Pri zaščiti tisočletnega ekosistema so za strokovnjake neprecenljive informacije domačinov. Dupljanec Ciril Črnivec, ki živi ob potoku, opozarja, da je struga že pol metra višja kot nekoč. Ob izgradnji betonskega kanala, ki je danes suh, pa je voda našla tudi drugo pot in se verjetno izteka pod cesto.

Pri zaščiti in ohranitvi narave ima ključno vlogo izobraževanje mladih. Učiteljica Špela Eržen iz Osnovne šole Naklo se že več let trudi za drugačne pristope in otroke poučuje tudi na terenu. Glavni namen takšnega izobraževanja je doseči dolgoročno spremembo v odnosu mladih do vode in naravnega okolja. Severozahodni del Udin boršta je sicer zaščiten v okviru evropskega omrežja Natura 2000, kraške jame, brezna in zijavke pa so po Zakonu o ohranjanju narave še dodatno zavarovane kot podzemni geomorfološki in hidrološki naravni spomeniki. Kljub temu pa Rozmanova z Zavoda za varstvo narave opozarja, da je skrajni čas za posodobitev že štiri desetletja starih podatkov in varstvenih podlag.