Mraz ogroža sadno letino

V minulih dneh so bile tudi marsikje na Gorenjskem jutranje temperature pod nič stopinj Celzija. Takšne temperature so pri sadnem drevju lahko usodne tako za brste in cvetove kot za mlade plodiče. Dejanske posledice pozebe se bodo pokazale šele pri junijskem trebljenju plodičev.

Kranj – Nenavadno toplo vreme v prvi polovici aprila je pospešilo tudi razvoj sadnega drevja, pri tem pa je stopnja razvoja zelo različna in odvisna od lokacije, vrste, sorte, lege in kondicije. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v Sloveniji do sredine meseca v intenzivnih sadovnjakih odcvetele že vse koščičaste sadne vrste. Tudi jablane in hruške, ki tradicionalno cvetijo nekoliko pozneje, so večinoma zaključile cvetenje in so že začele oblikovati rodne nastavke oziroma male plodiče, izjema so le nekateri starejši travniški sadovnjaki na manj osončenih legah.

Jutranje temperature pod nič stopinj

V torek je Slovenijo zajela močna ohladitev, v minulih dneh so bile ponoči, predvsem pa zjutraj, tudi marsikje na Gorenjskem temperature pod ničlo, vremenoslovci pa napovedujejo jutranji mraz tudi v naslednjih dneh. Po podatkih (samodejnih) meteoroloških opazovalnic je bila v petek zjutraj najnižja izmerjena temperatura na letališču Brnik minus 1,7 stopinje, v Kranju minus 0,6, v Lescah minus 1, v Bohinjski Češnjici minus 2,5, v Gorenji vasi (Boršt) minus 1,4, v Zgornji Radovni minus 2,2, v Ratečah minus 4, v Planini pod Golico minus 0,4, na Jezerskem minus 3,8 stopinje Celzija – in tako dalje. »Takšne nizke temperature lahko ogrozijo vse razvojne faze sadnega drevja. Za cvetove, ki so že odprti ali se šele odpirajo, je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija, za mlade plodiče je lahko usodna že temperatura minus ena stopinja,« so v opozorilo pred pozebo zapisali na kmetijskem ministrstvu.

V največjem gorenjskem sadovnjaku, v nasadu Kmetijsko-gozdarske zadruge Sava Lesce na Resju, je ohladitev »ujela« sadno drevje v polnem cvetenju. Kot je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, je bilo v petek glede mraza celo hujše kot v sredo zjutraj, saj so v sadovnjaku izmerili minus 1,4 stopinje. Kakšne bodo posledice ohladitve, za zdaj še ne morejo oceniti, tudi zato ne, ker ne vedo, ali bodo tudi v naslednjih dneh jutranje temperature pod nič stopinj Celzija. »Dejanske posledice pozebe bodo lahko ocenili šele ob junijskem trebljenju plodičev,« je povedala Tatjana Zupan, ki seveda upa, da se ne bo ponovilo lansko leto, ko jim je pozeba pobrala dobršen del pridelka.

Nekateri so kosili že pred snegom

Tudi starejši kmetje ne pomnijo, da bi kdaj travo začeli kositi in spravljati že sredi aprila, kot se je to zgodilo letos. Pa ne le to! Kot se je izkazalo kasneje, so jo pokosili še pred snegom, ki je tudi nižinske travnike pobelil v torek.

Tudi Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj, se strinja, da tako zgodnje košnje doslej še ni bilo. »V zadnjih letih je bila trava v nižinskem delu Gorenjske za prvo košnjo primerno velika in 'zrela', to je v fazi latenja, okrog prvega maja, letos pa se je to zgodilo od deset do štirinajst dni prej. Zlasti na dobro gnojenih sejanih travnikih je bila količina pridelka tudi že velika,« pravi Franc Pavlin in dodaja, da so nekateri kmetje pohiteli z zgodnjo košnjo tudi zaradi ugodnih vremenskih pogojev za spravilo in napovedi, ki je obetala ohladitev in dež.

Kaj pomeni tako zgodnja košnja – le dobro ali tudi kaj slabega? Pavlin ocenjuje, da v tem ni nič slabega. Kmetje, ki so tako zgodaj kosili, so travo večinoma silirali. Mlada trava sicer vsebuje veliko vode, a so visoke dneve temperature omogočile, da je pred spravilom v silose dovolj ovenela. Ali zgodnja košnja pomeni letos eno košnjo več, bo odvisno od vremenskih razmer čez poletje, daje pa upanje, da bo še drugi odkos pred morebitno poletno sušo. Ker je trava zaradi vetra in snega marsikje polegla, bo to spodbudilo kmete, da jo bodo ob prvem primernem vremenu pokosili in pospravili.

Rastline se bodo pobrale

Ali je sneg povzročil kaj škode v poljedelstvu? Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, meni, da se bodo rastline, ki jih je prizadela teža snega, pobrale, tako kot so se tudi pred osmimi leti, ko je 27. aprila zapadlo celo več snega kot letos. Problem je pozeba, ki pa je (bo) prizadela predvsem pridelovalce jagod in sadja.