Končni izlet Glasovih kolesarjev

Člani Športnega društva Gorenjski glas smo že več let razmišljali o skupnem jesenskem druženju. Končni izlet, kot ga je poimenoval naš predsednik Grega Flajnik, smo imeli v soboto, 14. oktobra. Zbrali smo se zjutraj ob 10. uri na turistični kmetiji pri Tonhu na Vrabčah. Večina se nas je pripeljala z lastnimi avtomobili, ena skupina pa s kombijem, ki je na prikolici, posebej prirejeni za prevoz koles, pripeljal tudi kolesa tistih, ki niso imeli lastnih prtljažnikov za kolesa. Pred kolesarjenjem smo se pri Tonhu podprli s kavo in štruklji.

Na startu na Vrabčah (505 m n. m.) se nas je zbralo 28. Večina deklet je kolesarila v svoji skupini, fantje pa smo kolesarili v skupinah, tako kot na torkovih rundah. Skupina A kolesari v zmernejšem tempu, skupina B je nekoliko hitrejša, najhitrejši skupini C in D pa sta se tokrat odločili, da kolesarita skupaj. Grega je pripravil tri trase (47, 61 in 82 kilometrov). Vse trase so vodile najprej čez Vrhe, gričevje, ki leži med Krasom in Vipavsko dolino, skozi Štjak in mimo Štanjela do Gabrovice pri Komnu, kjer je najkrajša pot zavila neposredno proti Pliskovici. Drugi dve poti pa sta bili speljani do Komna, kjer je ena zavila neposredno proti Gorjanskemu, daljša pa je naredila še dodaten krog skozi Lipo, Kostanjevico na Krasu, Brestovico pri Komnu do Gorjanskega, skozi Pliskovico v Dutovlje, nato skozi Tomaj, Križ in Štorje do cilja na Vrabčah.

V skupini B smo se odločili za srednjo varianto (61 kilometrov). Ponoči je padlo nekaj dežja in na začetku, čez Vrhe, je bila cesta v senčnih delih še mokra in zelo spolzka, zato smo vozili zelo previdno, zlasti na delih, kjer se je cesta spuščala. Po spustu smo prišli na glavno cesto, ki pelje iz Vipavske doline na Kras, sledilo je tri kilometre vzpona do Štanjela. Nadaljevali smo proti Komnu, kjer so bile ceste že suhe. Prvi postanek smo imeli v vasi Pliskovica, ki je menda dobila ime po drobni ptičici, beli pastirici, ki ji domačini pravijo pliska. Tu smo se srečali z dekleti, ki so prikolesarila neposredno iz Komna. Še en postanek smo imeli v Tomaju. V zadnjih šestih kilometrih pa smo se najprej spustili v dolino reke Raše, katere struga je večino leta suha, nato pa se povzpeli po petkilometrskem klancu do cilja na Vrabčah, kjer so nam pri Tonhu pripravili okusno kosilo.

Na koncu smo bili vsi zadovoljni z idejo in organizacijo končnega izleta. Za dobro voljo sta poleg prijetnega druženja poskrbela tudi lepo vreme in dobra hrana pri Tonhu. Zamisel, da podobno zaključimo tudi naslednjo kolesarsko sezono, smo podprli vsi udeleženci.