Prvi festival senenega mleka in mesa

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 30. marec 2023 / 18:12  

Zavod Senena prireja mesa in mleka je pripravil prvi festival senene prireje v Sloveniji, na katerem so predstavili tudi seneno prirejo kot ukrep nove kmetijske politike in izkušnje sorodnega avstrijskega združenja ARGE Heumilch.

Strahinj – Pred petnajstimi leti je tudi v Sloveniji kot alternativa konvencionalni prireji, ki temelji na travni in koruzni silaži, ponovno oživela senena prireja, to je krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in žitom. Devet kmetovalcev, ki so se od konvencionalne prireje preusmerili k seneni, je ustanovilo Zavod Seneno meso in mleko, v katerega se je doslej včlanilo okrog dvajset kmetij, med njimi s širšega gorenjskega območja kmetije Pr' Demšarji iz Martinj Vrha, Malenšek iz Žlebov, Odems iz Predoselj, Kršinar s Topola pri Medvodah, Pri Ropet iz Volčjega Potoka ter kmetije Štefana Tancarja iz Studora v Bohinju, Urbana Jemca iz Davče in Petra Kreka iz Selc.

Senena prireja tudi ukrep kmetijske politike

Zavod je v soboto v Biotehniškem centru Naklo pripravil prvi seneni festival, ki bo v prihodnje postal tradicionalen. V prijetnem okolju, kjer je dišalo po senu, so kmetovalci dobili koristne informacije o seneni prireji in o povezovanju, ki je zelo pomembno za dvig prepoznavnosti in ugled blagovne znamke Seneno, pod katero kmetje že tržijo izdelke iz senenega mleka in mesa. Za kmete je zelo pomembna informacija, da bo v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike Senena prireja tudi eden od kmetijsko-okoljskih ukrepov. Kot je dejal Igor Ahačevčič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo kmetje, ki se bodo vključili v ukrep in bodo izpolnjevali vse zahteve, deležni plačila 148,37 evra na hektar. Tisti, ki se želijo vključiti v ukrep že letos, se morajo najkasneje do konca junija prijaviti pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje senene prireje; v naslednjih letih bo ta rok 31. december. Kmet se lahko vključi v ukrep najmanj za pet let, v tem obdobju se mora petnajst ur usposabljati, imeti mora najmanj en hektar kmetijskih zemljišč …

Dr. Janez Benedičič, kmet iz Martinj Vrha in v. d. direktorja Zavoda Seneno, je ugotavljal, da je eden večjih izzivov, s katerimi se ubadajo kmetje s seneno prirejo, kako posušiti seno. V zavodu jim pomagajo z nasveti, na spletni strani sta tudi priročnik za seneno prirejo in pravilnik o uporabi blagovne znamke Seneno, pripravili so že tudi več predavanj.

Celjska mlekarna že odkupuje seneno mleko

Mlekarna Celeia je zdaj edina v Sloveniji, ki od leta 2017 dalje odkupuje seneno mleko od kmetovalcev z njihovega odkupnega območja. Vse mleko predelajo v sire in ga plačujejo šest centov za kilogram dražje kot običajno mleko. Alenka Ivanšek je ob tem potrdila, da je iz senenega mleka lažje narediti dober sir kot iz konvencionalnega.

Tudi v Biotehniškem centru (BC) Naklo, ki je gostil prvi seneni festival, razmišljajo o seneni prireji in investiciji v sušilno napravo na topel zrak ali suho seno na seniku. Kot je ob tem dejal dr. Drago Papler, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, seneno mleko zagotavlja izdelkom dodano vrednost in tudi njihovo prepoznavnost.

Koristne avstrijske izkušnje

Avstrija je glede senene prireje daleč pred Slovenijo, njihovo »zgodbo« je na festivalu predstavil Karl Neuhofer, predsednik združenja ARGE Heumilch Österreich. Kot je dejal, so združenje ustanovili leta 2004, pet let kasneje so začeli ofenzivno trženje in uvedli prispevek, ki znaša za kmete 0,3 centa od kilograma mleka in za predelovalce 0,2 centa. V združenju je 6500 kmetij, ki se ukvarjajo s seneno prirejo, in šestdeset predelovalcev mleka. Odkup senenega mleka predstavlja 15 odstotkov celotnega odkupa. Kmet dobi za kilogram senenega mleka od pet do sedem centov več kot za mleko iz konvencionalne prireje, za ekološko seneno mleko pa od 15 do 18 centov več.

Nagrade za najkakovostnejše seno

Seneni festival so sklenili s podelitvijo nagrad kmetovalcem za najkakovostnejše seno. Na podlagi analiz dvanajstih vzorcev sena, ki so jih naredili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je najkakovostnejše seno pridelal Mojmir Dimec, na drugo mesto se je uvrstil Janez Herlah in na tretje Urban Jemec.