Po poteh rapalske meje

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / petek, 11. november 2022 / 19:44  

Na Soriški planini opažajo vse več pohodnikov, ki se odpravijo po poteh nekdanje rapalske meje, mimo vojaških kasarn, opazovalnic, utrdb … Poti imajo več novih pridobitev.

Soriška planina – V občini Železniki imajo že več let komisijo za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje. Potem ko je komisija leta 2019 pri davškem mostu uredila spominski park s protitankovskimi ovirami Rupnikove linije, se je lani in letos posvetila urejanju poti po nekdanji rapalski meji po vrhovih Soriške planine, in sicer skupaj s Turističnim društvom Sorica in Turističnim centrom Soriška planina, ki ju vodi Polona Golija, ter Zgodovinskim društvom rapalska meja iz Podbrda. Ob poteh so tudi ostanki italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu. Kot je pojasnila Golijeva, sicer tudi članica omenjene komisije, ki jo vodi Gregor Habjan, direktor Javnega zavoda Ratitovec, so se ukvarjali z ureditvijo poti po rapalski meji in notranjo ureditvijo opazovalnice Lajnar. »Uredili smo mulatjero z Lajnarja proti Koru, pri Koru se je na mestu nekdanje zgornje postaje tovorne žičnice postavila replika vozička in zgornje postaje. Znotraj opazovalnice Lajnar smo elektrificirali hodnike in dvorane, v njej si lahko obiskovalci zdaj ogledajo tudi repliko vojaškega mitraljeza in nekaj dodatnih originalnih artefaktov, sicer pa je opazovalnica zaprta z železnimi vrati in pripravljena na nadgradnjo v muzej. Na štirih točkah so tudi postavljene informativne table,« je o pridobitvah povedala Polona Golija.

Kot pravi, so za obiskovalce, ki jih je vsako leto več, še posebej zanimivi ohranjeni objekti na Lajnarju (vojašnica in opazovalnica) pa tudi utrdba in tovorna žičnica na Koru ter opazovalnica Možic. Dodala je, da si želijo, da bi sčasoma uredili še muzejske vsebine znotraj objektov in ter ponudili tudi audio in vizualne vsebine. »Želimo si tudi, da bi preprečili propadanje objektov in da bi širša javnost prepoznala tudi zgodovinski in kulturni pomen ohranjanja objektov Alpskega zidu,« je poudarila.

Komisija za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje bo po napovedih Gregorja Habjana v prihodnje poskrbela za vzdrževanje predmetov in prostorov iz omenjenih projektov, ki so jih izvedli v štirih letih delovanja. »Dogovorili smo se, da bomo v prihodnje naredili tudi kakšen korak naprej na območju Rupnikove linije pod Ratitovcem, da bi pospravili in uredili kakšen bunker ter ga tematsko opremili. Pomembno je tudi povezovanje s sosednjimi občinami in še dlje prek meja, v sodelovanju v dodatnih projektih bomo skušati pridobiti dodatna sredstva, ki nam bodo omogočila razvoj tega področja,« je poudaril Habjan.