Kranj v likovnih upodobitvah

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 24. oktober 2022 / 08:16  

V Mestni hiši je na ogled peta razstava Gorenjskega muzeja iz cikla Podobe nekdanjega Kranja. Tokrat so v središču pozornosti likovne upodobitve Kranja, njihov zgodovinski pregled pa je pripravil ddr. Damir Globočnik.

S postavitvijo Likovne podobe Kranja v Gorenjskem muzeju zaokrožajo cikel manjših razstav v okviru serije Podobe nekdanjega Kranja. Tokratna razstava prikazuje, da je bilo mesto v različnih obdobjih zanimivo za upodabljanje tako za slikarje kot fotografe.

Že umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin (1923–2010) je v knjigi Kranj – Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja (1999) zapisal, da je gradnja meščanskih hiš, cerkva, mestnega obzidja in kapucinskega samostana uvrstila Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane mestne organizme v evropskem prostoru. Osnove današnje podobe starega mestnega jedra Kranja, ki je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni spomenik, velja iskati že v srednjem veku in renesansi – Glavni trg ima skoraj pravilno pravokotno obliko, do njega pa vodijo dve vpadnici in dve vzporedni ulici.

Ni naključje, da je podobo mesta v bakrorezu že leta 1649 v Topografiji avstrijskih provinc objavil eden vodilnih založnikov, topografov in bakrorezcev svojega časa Matthäus Merian (1593–1650) iz Frankfurta ob Majni. Ta velja tudi za najstarejšo znano upodobitev Kranja. Le tri mesta iz Slovenije so objavljena v tej topografiji.

Prvo znano slikarsko upodobitev Kranja iz 19. stoletja gre pripisati kranjskemu rojaku, živinozdravniku, profesorju veterine in direktorju dunajske živinozdravniške šole Antonu Hayneju (1786–1853). Hayne je bil domnevno bratranec nemškega poznoromantičnega pesnika Heinricha Heineja.

»Prva fotografija Kranja je bila posneta leta 1860 oziroma celo nekoliko prej. Za njenega avtorja velja kranjski rojak, prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj Janez Puhar (1814–1864),« še pove ddr. Damir Globočnik, ki je pred leti fotografijo našel v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, in nadaljuje: »Fotografija je bila vstavljena v sredino naslovne strani usnjenega ovoja voščilnice župljanov župnije Kranj novoimenovanemu ljubljanskemu škofu dr. Jerneju Vidmarju (1802–1883).«

Avtor razstave ob vsaki grafiki, sliki in fotografiji poda nekaj zanimivih podatkov o avtorju, nastanku upodobitve in motivu na njej. Tako je ena izmed posebnosti zagotovo panoramska fotografija Kranja iz leta 1868. Posnel jo je Kranjčan Kristijan Pajer (1839–1895), ki velja za enega prvih popotnih fotografov. Fotografijo je sestavil iz štirih plošč, posnel pa jo je z vznožja Gaštejskega klanca leto ali dve, preden je Kranj dobil železnico.

Mini razstava upodobitev Kranja se zaključuje z interpretativnimi pogledi na mesto sodobnih umetnikov 20. stoletja. Globočnik posebej poudarja akvarel Ljuba Ravnikarja z motivom dvorišča Layerjeve hiše in dela kranjskih fotografov, med njimi Janeza Marenčiča z njegovo znano fotografijo promenade med Prešernovim gledališčem in župno cerkvijo, predstavljen je Roženvenski klanec Marjana Kukca v zimskem času …

Kranj je edino mesto v državi, iz katerega se vidi večina slovenskih dvatisočakov, hkrati pa je tudi sama veduta mesta na skali nekaj posebnega in je izbrani motiv marsikaterega tujega popotnika. Seveda mesto lahko beležimo tako, kakršno je zdaj, pogled v preteklost pa nam ponuja razstava v Mestni hiši.