Primerjave

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / četrtek, 29. september 2022 / 16:07  

V zadnjih letih smo živeli v obdobju nizke inflacije, ki vse od leta 2008 ni presegla treh odstotkov, v letih 2015 in 2020 pa smo za kratek čas celo zabeležili deflacijo. Letna stopnja rasti cen se je denimo še lanskega septembra gibala pri 2,4 odstotka, nato pa je, v luči dobro znanih težav, ki jih je povzročila epidemija covida-19 in jim dodaten zagon dala še vojna v Ukrajini, pospešila in prejšnji mesec dosegla 11 odstotkov na letni ravni.

Poleg višjih cen goriv in energentov, ki so najbolj prispevale k višji inflaciji, je k rasti cen pripomogla tudi podražitev hrane. Kot kažejo podatki Statističnega urada, so se denimo kruh in žitni izdelki, mleko, sir in jajca podražili za več kot 16 odstotkov, meso pa za 14. Da za enako količino denarja na blagajno pripelje bolj prazen voziček kot pred nekaj meseci, potrošniki občutijo vse bolj.

Tudi zato je kot odgovor na draginjo pred dnevi zaživel vladni primerjalnik cen, ki med seboj primerja 15 osnovnih živil pri šestih največjih trgovcih pri nas. Z njim želi vlada na eni strani potrošniku ponuditi informacijo o ceni posameznega živila ali celotne košarice, s tem pa na drugi strani odvrniti trgovce od pretiranih podražitev. Že v prvih dneh delovanja je dvignil precej prahu in povzročil nejevoljo predvsem pri trgovcih. Ti opozarjajo na nepravilnosti in napake. Med drugim so poudarili napačne popise cen in tudi, da naj bi primerjalnik med seboj primerjal neprimerljive izdelke, s tem pa zavaja potrošnika in povzroča škodo trgovcem.

Med očitki, ki letijo na primerjalnik, je tudi ta, da ne upošteva akcijskih cen in popustov, s tem pa morda niti ne ponudi najcenejšega izdelka, ki je trenutno na voljo. Kako uporaben je v praksi, še posebno ob ustaljenih navadah potrošnikov in dejstvu, da nabiranje najcenejših artiklov v več različnih trgovinah ni nujno najcenejša možnost, bo vsak presodil sam. Kljub temu pa bi uporabniku prijazen in verodostojen primerjalnik lahko nudil koristne informacije pri vsakodnevnih nakupovalnih odločitvah.

Vprašanje sicer je, v kolikšni meri bi lahko na ta način zares učinkovito zamejili rast cen. Bolj verjetno se zdi, da bo za to treba počakati druge, smelejše ukrepe, porazdeljene po celotni verigi, začenši pri pridelovalcih. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je ob predstavitvi primerjalnika sicer že namignila, da bi se vlada lahko odločila za ostrejše ukrepe, če tovrstna mehka regulacija ne bo učinkovala.

Veliko pa za nižji račun lahko storimo tudi sami. Morda s preudarnejšim in bolj premišljenim nakupovanjem. Koliko prostora za izboljšave ima na tem področju, pa najbolje ve vsak potrošnik sam.