Luč na gavge v krožišču

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sreda, 14. september 2022 / 18:00  

V tržiško krožišče ob Sokolnici so umestili dobre štiri metre visoko čevljarsko svetilko, luč na gavge, ki se navezuje na bogato čevljarsko tradicijo na Tržiškem. Skultpturo je financirala Občina Tržič, izdelavo pa so zaupali Kulturno-umetniškemu društvu (KUD) Ampus Tržič.

Tržič – »Šuštarska luč ob vstopu v Tržič prikazuje kreativno tradicijo Tržiča in njegovo ustvarjalno zgodovino, ki mu s simboliko luči nakazuje tudi svetlo prihodnost,« je postavitev čevljarske svetilke, poznane kot luč na gavge, v krožišče ceste ob Sokolnici v Tržiču pojasnil direktor tržiške občinske uprave Klemen Srna, ob tem pa dodal, da je bila njena postavitev ideja in pobuda Občine Tržič oz. nekdanjega župana Boruta Sajovica in uslužbenca občinske uprave. Kot je pojasnil Srna, sta bili v ožjem izboru še skulptura Šuštarčka in čevelj orjak.

V luči je veliko simbolike

Izdelavo skulpture je Občina Tržič zaupala KUD Ampus Tržič, predsednik društva Anže Bizjak je ob tem pojasnil: »Kot prvo, čevljarsko svetilko kot edinstveni primerek te luči v svojih zbirkah hrani Tržiški muzej, kot drugo je omenjeno lučko pred desetletji že obudil gospod Kosmač in jo ljudem približal v obliki darila. Kot tretje se v njej skriva veliko simbolike. Luč na gavge je že sama po sebi močan simbol čevljarske obrti, saj je bila v zimskem času nepogrešljiva pri izdelavi čevljev. Z njo je simbolično povezan razcvet tržiškega čevljarstva in hkrati tudi gregorjevo, marčevska šega, ob kateri so čevljarji, kovači in drugi rokodelci prenehali delati ob umetni svetlobi in takrat simbolično spustili luč v vodo. Sveča, ki gori znotraj luči, je sicer simbol minljivosti, kar nas lahko opominja in spominja na bogato čevljarsko obrt v Tržiču, po drugi strani pa goreči plamen nakazuje na boljšo prihodnost te obrti, saj je čevljarska obrt še vedno živa v Tržiču, z njo se ukvarja kar nekaj podjetnikov.«

Težka je okrog pol tone

Luč na gavge, postavljena v krožišču, v višino meri dobre štiri metre, premer ene krogle je približno en meter, teža luči pa okrog 500 kilogramov. »Konstrukcijski elementi so izdelani iz železa, ki smo ga površinsko oksidirali in primerno zaščitili. Največji problem so nam predstavljale krogle, pri katerih nam je na pomoč priskočilo podjetje Krili iz Vrzdenca pri Horjulu, ki jih je izdelalo iz pleksi stekla. Sveča in plamen sta iz epoksidnih materialov. Izdelava celotne luči je potekala dva meseca v prostem času članov našega društva,« je povedal Anže Bizjak. Gonilna sila projekta je bil Aleš Povalej s pomočjo Anžeta Bizjaka, v manjši meri sta se jima pridružila tudi Rok Mohar in Žiga Kleindinst.»Kot predloga je bila vzeta originalna lučka, ki jo hrani Tržiški muzej, smo si pa dopustili malo umetniške svobode. Detajl, ki je recimo drugačen od originala, je, da smo namesto usnjenega traku, ki drži kroglo pripeto na gavgah (stojalu), uporabili debelo vrv. V kroglah prav tako ni prekuhane vode oz. alkohola, saj bi to statično poslabšalo samo stabilnost pritrjenih krogel, zaradi snopov svetlobe bi lahko prišlo tudi do nepotrebnega oviranja prometa. Namen skulpture je, da spominja na original, ne pa da opravlja njegovo prvotno funkcijo.«

Projekt je financirala Občina Tržič. Izdelava skulpture je stala nekaj manj kot 14 tisoč evrov, skupaj z načrtom in izdelavo temelja ter ureditvijo krožišča pa nekaj čez 17 tisoč evrov. Direktor občinske uprave je povedal, da naj bi v prihodnje dodali napis, da gre za šuštarsko luč oziroma luč na gavge.