V Kijevu po dveh dneh sneli slovensko zastavo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 1. april 2022 / 11:02  

V Kijevu sneli slovensko zastavo

Začasni slovenski odpravnik poslov v Kijevu Boštjan Lesjak je v nedeljo zvečer prispel v ukrajinsko prestolnico. V ponedeljek je začel delo na slovenskem veleposlaništvu, pred katerim je izobesil tudi slovensko zastavo, ki pa jo je moral že v sredo sneti, ker je preveč podobna ruski zastavi, kot je pojasnil za TV Slovenija. Ko so namreč prišli v Kijev, je bilo vetrovno in sta slovenska in evropska zastava lepo plapolali v vetru. Ko pa je veter po dveh dneh pojenjal, sta se zastavi spustili ob drog, pri čemer naj bi slovenska zastava spominjala na rusko, je Lesjak pojasnil v pogovoru za nacionalno televizijo. Kot je še dejal, so do njega prišli pripadniki nacionalne garde in kasneje še policije ter ga prosili, če bi lahko »začasno slovensko zastavo sneli, ker je preveč podobna ruski«. Lesjak je v pogovoru še povedal, da se severno od Kijeva, približno od 30 do 40 kilometrov daleč, vseskozi slišijo detonacije in da so ponoči našteli približno 2000 različnih eksplozij. Za njihovo varnost sicer dobro skrbijo uradni predstavniki ukrajinskih oblasti, je zagotovil. Lesjak o razmerah v Ukrajini redno poroča slovenskemu veleposlaniku v Ukrajini Tomažu Mencinu, ki svoje delo opravlja v mestu Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji. V stikih je predvsem z veleposlanikoma Poljske in Svetega sedeža, ki še vedno ostajata v Kijevu.

Konferenca predsednikov parlamentov

Na Brdu pri Kranju je ta teden potekala konferenca predsednikov parlamentov članic Evropske unije (EU), na kateri so razpravljali o EU kot poroku stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji in širše. Med drugim so poudarili pomen širitve EU, spregovorili pa so tudi o vojni v Ukrajini. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je tako v nagovoru dejal, da je napad na Ukrajino napad na temeljne evropske vrednote miru, demokracije in sožitja narodov. »Zato se moramo kot voditelji ključnih evropskih predstavniških institucij zavedati, da boj Ukrajincev za mir in svobodo ni samo njihov, marveč je boj celotne evropske demokratične skupnosti,« je povedal. »Ukrajini so parlamenti posodili svoj glas in svetu sporočili, da je njena prihodnost v Evropi, da si želimo, da postane del evropskega projekta,« je še dejal.

AI: Kršitve človekovih pravic tudi v Sloveniji

Nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je pred dnevi izdala poročilo za leto 2021, v katerem ugotavlja, da je bilo lansko leto podobno kot v svetu tudi v Sloveniji zaznamovano s številnimi napadi na človekove pravice. Poudarila je predvsem restriktivno begunsko zakonodajo, slabšanje svobode medijev in omejevanje zbiranj z namenom protestov v okviru protikoronskih ukrepov. So pa v AI pohvalili Slovenijo zaradi spremembe opredelitve posilstva v skladu z modelom soglasja in sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zdravniška zbornica podelila priznanja

Zdravniška zbornica Slovenije je v sredo podelila zbornična priznanja za leto 2020 in 2021. Prejelo jih je šestnajst zdravnikov in zobozdravnikov, najvišji Hipokratovi priznanji, odličji za življenjsko delo, pa sta prejela Igor Švab in Dušan Grošelj. Švab je ustanovitelj in predstojnik katedre za družinsko medicino na medicinski fakulteti Ljubljana in dekan te fakultete. Grošelj je bil med drugim klinični zobozdravnik v Centru za zobne bolezni stomatološke klinike univerzitetno-kliničnega centra. Na slovesnosti so podelili tudi nekaj nazivov častni člani zbornice. Med prejemniki naziva je bil tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, in sicer za »izjemno javnozdravstveno delovanje, dosežke na področju organizacije zdravstva in obravnave rabe nedovoljenih drog ter še posebej za delovanje v času pandemije covida-19«.

Nagrade podelili tudi novinarjem

Stanovske nagrade čuvaj/watcdog za leti 2020 in 2021 so pred tednom dni v podelili tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva sta prejeli novinarka Dela Jožica Grgič in novinarka Večera Glorija Lorenci. Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v preteklih dveh letih pa so prejeli uredništvo Slovenske tiskovne agencije, novinarka Televizije Slovenija Ksenija Horvat, novinar Dela Peter Žerjavič in novinarka Večera Ana Lah (vsi za leto 2021) ter za leto 2020 novinarji Špela Kuralt (Delo), Zarja Muršič (Radio Študent), Janko Petrovec (Televizija Slovenija) in Boštjan Videmšek.