Bipolarna motnja, ki to ni bila

Pri svojih sedmih letih je Vasilija hudo sovražila svoje starše. Danes, ko jih šteje sedemdeset, poskuša razumeti njihovo ravnanje. Raztresena v veter na ljubljanskih Žalah se družita z drugimi mrtvimi, njuni duši plešeta na nebu. Končno jima lahko želi vse dobro.

Še zmeraj deluje zelo mladostno. Nekoč je morala biti zelo lepa, čeprav to zanika. Tako ali drugače ji je pomembna vsebina in ne lupina, pravi. Na najin pogovor se je dolgo pripravljala, zato nisva izgubljali časa z nepomembnim kramljanjem.

»V tehničnem smislu očetu in mami nimam česa očitati,« je začela.

»Bila sem edinka, imela sem marsikaj, česar drugi otroci niso imeli. Uredila sta mi lastno sobo, jo zvočno izolirala. Imela sem fino italijansko pohištvo, črno-belo mačko z rodovnikom ter čudovite zimske in letne počitnice. Ne vem, ali je ravno dogodek iz počitniškega življenja prispeval k moji namišljeni duševni bolezni, ki jo je dr. Ziherl označil kot posttravmatski stresni sindrom, kasneje pa preimenoval v bipolarno motnjo. Priznam le, da sem bila čudna in me zato marsikdo ni sprejemal. Nikoli nisem imela nobene koncentracije, prisilno sedenje za študijsko mizo me je vedno znova zapeljalo v sanjski svet, kjer ni bilo hišnega nasilja niti iztirjene spolnosti mojih staršev.

Pri nas smo veliko dali na počitnice in nismo poznali sindikalnega turizma. Kmalu po letu 1960 je oče kupil parcelo nasproti Piranskega zaliva, tik ob morju. V nekaj letih je zrasla majhna hišica z veliko teraso in pravljičnim pogledom na morje. V steno vklesane stopnice so ji dajale še poseben čar. Pomoč prijateljev je bilo treba nagraditi, zato je bilo vedno živahno. Opazila sem, da sta se ata in mama zelo veselila obiskov strica Zdravka in tete Tajane. Vedno neke čudne, posebne priprave ob glasnem pritrjevanju, češ moramo narediti vse, da jima bo lepo, naj končno uživata, toliko nama pomenita. Ko sta prišla, so se nad vhodom, v vetru pozibavali balončki. Še jaz sem pomagala urejati rože, ki so stale na mizi.

Zvečer so mene in njihovega dvanajstletnega sina Zdravka spravili spat, oni pa so zakurili ogenj, pekli orade, lomili škampe na buzaro, pili traminec in kvantali. Midva z Zdravkom sva jih skrita opazovala. Ni bilo prijetno gledati, kako so se najini starši vsevprek objemali, se poljubljali in otipavali. Vesela druščina se je potem odločila še za kopanje. Na obali je zagorel še en ogenjček, mami in Tatjana sta zaplesali, zmetali še zadnje cunjice s sebe ter se začeli objemati. Oče in stric sta ploskala, se smejala … Potem so se zamenjali …

Bila sem v takšnem šoku, da mi je postalo slabo. Bruhala sem, Zdravko pa se mi je privoščljivo smejal. Potem mi je rekel, da bi lahko to počela tudi midva. Da ni nič takšnega, da je to že velikokrat počel z drugimi majhnimi deklicami. Zastudil se mi je. Še bolj pa so se mi zastudili odrasli.

Saj ne, da o spolnosti ne bi nič vedela. Sem. Nekaj sem slišala v šoli, nekaj prebrala, včasih smo se o teh stvareh pogovarjale prijateljice. A to, kar so tisti večer videle moje oči, je bilo za otroško dušo preveč. Zdravko je prišel v sobo šele čez čas. Bil je že malo pomirjen. Tudi roke ni več držal med nogami. Vprašal me je, ali mi lahko kaj pomaga. Nisem mu odgovorila. Sredi najhujše poletne vročine me je tresel mraz, bila sem mokra od potu, šklepetala sem z zobmi. Malo sem ga vseeno prestrašila, a mu nisem dovolila, da bi stekel po pomoč.

Naslednji dan starši niso niti opazili, da je z menoj kaj narobe. Skupaj z obiski so veliko pili, se smejali in se nespodobno dotikali, prepričani, da ničesar ne opazim. Spet sem stekla v stranišče in bruhala. Izgubila sem tek, če ne bi toliko pila, bi v naslednjih dneh umrla od lakote.

Moje spremenjeno obnašanje so najprej opazili v šoli šele potem doma. Mama je ugotovila, da so ''psihične težave'' že včasih obstajale v družini po očetovi strani, zato ni vrtala vame z vprašanji, kaj točno me je spravilo na kolena. Sledile so terapije na Gotski. Ker je v bližini živela babica, sem se začasno preselila k njej. Ko bi vedela, da so se starši tega razveselili, saj so po moji odsotnosti doma počeli, kar so hoteli, tega ne bi storila …

Babica je bila zelo ljubeča do mene. Z njeno pomočjo sem se nekako spravila k sebi. Prave resnice nisem izdala ne njej ne psihologinji.

Pri dobrih trinajstih sem se ponovno vrnila domov. Točno sem vedela, kaj je pomenilo, ko so prišli prijatelji, pa so mi rekli, da ''skočijo'' za eno popoldne na morje. V življenju sem imela nemalo težav s spolnostjo. Moški so se mi gnusili, enako se mi je gnusil dotik ženske roke. Nisem se vozila z avtobusi, kjer bi do teh dotikov mimogrede prihajalo.

O sebi in o gnusobi, ki se je skrivala za diagnozami, ki so mi jih postavili nadobudni psihiatri kar ''na lepe oči'', sem v času študija slovanskih jezikov prvič spregovorila s svojim poljskim prijateljem, s katerim sem si dopisovala. Bil je le profesor zgodovine, a me je kljub temu zelo zelo razumel. Ob njem sem bila zelo sproščena, saj sem vedela, da ga ne bom nikoli srečala v živo. Po tistem, ko sem mu zaupala, sem se bolje počutila.

Kljub kruti diagnozi sem spoznala fanta, se poročila. Rodila sta se dva otroka. Žal pa zakon ni trajal dolgo. Kriva sem bila sama, ker se mi je spolnost gnusila. Mož ni razumel, zakaj po vsaki združitvi bruham na stranišču.

Bila sem tudi slaba mati. Otroka me danes bolj ali manj ignorirata. Druži nas le precej veliko premoženje, ki sem ga nasledila po smrti staršev.

Kar sem razčistila s preteklostjo, spregovorila na glas o vsem, kar sem kot otrok doživljala, se bolje počutim. Včasih se slišim z Zdravkom. Ko bi vam le hotel povedati svojo zgodbo! Že vse življenje bega, nekaj časa se druži z moškimi, nekaj časa ima intimne odnose z ženskami. Ima dobro službo, ničesar mu ne manjka, a v duši je prazen.

Starši so lahko naši pogrebci tudi, dokler smo še živi.«

(Konec)

Oddaj svoj komentar

Kranj 18°

oblačno
vlažnost: 90 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

13/28

ponedeljek

13/28

torek

12/28

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.