Dostojevski, dvesto let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. december 2021 / 10:52  

Letos po Evropi in po svetu s številnimi dejanji zaznamujejo 200. obletnico rojstva Dostojevskega, enega največjih pisateljev vseh časov. Njegovi veliki romani so še vedno aktualni in na svetovnem seznamu obveznega branja …

Belorusko poreklo

Ker gre za obletnico rojstva, osvetlimo natančneje njegove okoliščine. Dostojevski se je rodil v Moskvi, sicer pa je bil beloruskega porekla. »Plemiško ime 'Dostojevki' kaže na vas Dostojevo pri Pinsku, danes v Belorusiji, ki je bila izročena v fevd enemu izmed prednikov Fjodorja Dostojevskega. Njegov oče, Mihail Andrejevič Dostojevski, je bil zdravnik v moskovski Marijinski bolnici za revne. Njegov oče in ded sta bila grškokatoliška duhovnika, le-ti priznavajo papeževo avtoriteto, vendar obenem sledijo pravoslavnemu obredu. Predniki so pripadali neki litvanski plemiški veji šlahte. Mati Marija Fjodorovna, rojena Nečajeva, je izvirala iz premožne moskovske trgovske družine. Par je imel osem otrok, od katerih jih je sedem doseglo odraslo dobo. Po Mihailu (1820–1864) je bil Fjodor, ki se je rodil 11. novembra 1821 (po julijanskem koledarju 30. oktobra 1821), drugi otrok. Sledili so še Varvara (1822–1892), Andrej (1825–1897), Vera (1829–1896), Nikolaj (1831–1883) in Aleksandra (1835–1889). Po napredovanju in povzdignjenju v plemiški stan si je Mihail Dostojevski lahko priskrbel posestvo v kraju Darovoje, 150 km oddaljenem od Moskve, kjer je družina nekaj let preživljala poletne počitnice …« (Vir: Wikipedija)

Potrdilo št. 626

Ob letošnji obletnici smo med drugim dobili slovenski prevod zdaj najbolj cenjene biografije pisatelja, knjigo Dostojevski ruske avtorice Ljudmile Saraskine. Iz nje navajamo zgodbo, o tem, kako je v nevarnem družbenem vrenju po revoluciji pisateljeva snaha poskušala zaščititi svoje sorodstvo, sklicujoč se na veličino svojega tasta. Dne 5. maja leta 1919, med divjanjem državljanske vojne, je v pristaniškem mestu Skadovsk na jugu Rusije nastal edinstven dokument. Glasi se, kot sledi. »POTRDILO ŠT. 626. Imetnica tega pisma Jekaterina Petrovna Dostojevska je v skladu z dokumenti, ki jih je pokazala, žena Fjodorja Fjodorjeviča Dostojevskega, sina znamenitega ruskega pisatelja Fjodorja Mihajlovića, starega revolucionarja, ki je bil leta 1849 v času carja Nikolaja Pavlovića z drugimi revolucionarji vred aretiran zaradi 'zlonamernega' nastopa proti državni ureditvi in obsojen na smrtno kazen z ustrelitvijo. Že na morišču, tik preden so ukazali streljati, je bila obsodba razveljavljena. Fjodor Mihajlovič Dostojevski je dobil štiri leta katorge. 28. januarja leta 1881 je ta zaščitnik brezpravnih umrl, toda zapustil nam je svoja dela, ki so neprecenljiva za nadaljnjo prevzgojo človeštva. Iz velikega spoštovanja do spomina na tovariša F. M. Dostojevskega prosimo, da ne utesnjujete bližnjih sorodnikov, vnukov in potomcev tega borca za svobodo človeštva.« / Navedena »zaščitna listina« ki jo je predsednik Skadovskega revolucionarnega komiteja izdal sorodnikom F. M. Dostojevskega, je postala zgled za kar se da kratko in romantično biografijo velikega ruskega pisatelja. Nova oblast je Dostojevskemu kmalu odvzela naziv zaščitnika brezpravnih in učitelja človeštva, kot ga je imenoval revkomovec, ki je pretanjeno začutil, kateri pomenski odtenki bodo uradnemu dokumentu pridihnili odrešilno funkcijo.« (Vir: L. Saraskina, Dostojevski, Ljubljana, 2021, str. 17.)

Rusija in Evropa

V zmeraj aktualnem vprašanju razmerja med Rusijo in Evropo poglejmo še, kako ga v luči Dostojevskega razloži Borut Kraševec, prevajalec navedene biografije. »To je bila tema, ki je bila takrat in je še danes stalno v zraku v Rusiji. Kulturni vpliv Evrope na Rusijo je bil ogromen. Dolgo obdobje je bil čisto enosmeren, se pravi iz Evrope v Rusijo. Liberalni krogi so bili povsem prozahodno usmerjeni in so menili, da je treba popolnoma sprejeti evropsko kulturo. Nekateri slovanofilski krogi, katerim je bil idejno blizu Dostojevski, so pa sicer sprejemali evropsko kulturo z odprtimi rokami, ampak so želeli ustvariti sintezo med evropsko kulturo in rusko tradicijo. Rusija je imela svojo dolgo kulturno tradicijo od Bizanca, mnogim se je zdelo škoda, da bi jo zavrgli in ponavljali za Evropo kot papagaji. To sta bili struji, ki sta bili stalno v konfliktu, v času Dostojevskega in je še danes tako. Je pa res, da je v času Dostojevskega kulturna izmenjava postala dvosmerna, po njegovi zaslugi, zaslugi Tolstoja, po zaslugi glasbe, ki se je začela burno odvijati, pozneje v času srebrnega veka tudi po zaslugi filozofije. Najbolj zanimivo, kar je Rusija dala Evropi, je ravno sinteza Dostojevskega, ki je evropsko miselnost podvrgel kritiki naravnanosti na napredek brez metafizične osnove. To je kritiziral v svojih romanih in zelo vplival na Evropo in ji dal misliti.« (Vir: MMC RTV SLO)