Teden dni kasneje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 27. september 2021 / 09:19  

Včeraj, ko so nastajale te vrstice, je poteklo teden dni, odkar je v Goričah državna poslanka SMC Mateja Udovč sporočila, da bo na zaprosilo civilne iniciative v državni zbor vložila pobudo za razpis posvetovalnega referenduma za odcepitev severnega dela mestne občine Kranj in ustanovitev nove občine Golnik. Seveda če se bodo s pobudo strinjali tudi koalicijski partnerji, je pristavila. Sicer tudi sama Kranjčanka, a z 'juga' občine, je koalicijske stranke s pobudo že seznanila, ker pa v tednu dni predloga za referendum še ni vložila, lahko sklepamo, da odgovorov vseh koalicijskih partnerjev še ni prejela.

Sprva je sicer kazalo, da bo koalicija pobudi naklonjena, zdaj iz njenih vrst prihajajo bolj zadržani toni. Tako so v NSi že zavzeli stališče, da bodo njihovi poslanci prispevali podpis pod predlog za referendum, če se bodo z ustanovitvijo nove občine Golnik strinjale najmanj štiri od sedmih krajevnih skupnosti, ki bi postale del nove občine, je poročalo Delo. Kot je že znano, so na Golniku glasovali proti ustanovitvi nove občine, medtem ko stališč ostalih krajevnih skupnosti ne poznamo. Smo pa ob preverjanju na terenu prejeli odgovor, da gre pri stališču NSi za očitno nepoznavanje statuta Mestne občine Kranj, po katerem lahko interes prebivalcev za spremembo območja občine ugotavlja le zbor krajanov, tega pa skliče župan na lastno pobudo ali zahtevo krajevne skupnosti oziroma petih odstotkov krajanov.

Medtem se menda v zakulisju dogaja marsikaj, kot slišimo, tudi pritiski. Vpleteni imajo občutek, kot da se že odloča o ustanovitvi nove občine, in ne šele o razpisu posvetovalnega referenduma, na katerem bi prebivalci severnega dela Kranja izrazili svoje mnenje o pobudi za novo občino.

Vrenje na terenu zaznavamo tudi novinarji, ki prejemamo takšne in drugačne klice ter elektronska sporočila. Zagovorniki odcepitve nam naštevajo, kaj vse bi morala občina urediti po njihovih vaseh, pa za predloge krajevnih skupnosti ni posluha, zato bi radi sami upravljali denar, ki jim pripada, in ga namenjali razvoju infrastrukture na njihovem območju. Pri tem za primerjavo navajajo razvoj okoliških občin, nastalih po razdelitvi nekdanje kranjske občine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nasprotniki odcepitve pa med drugim razlagajo, da so bile v preteklosti v Kranju res storjene tudi napake, ki pa jih popravljajo. Krajevnim skupnostim se tako vrača avtonomija z zagotovitvijo njim lastnih sredstev, ki so jim bila odvzeta, v Kranju pa se med drugim pripravlja tudi participativni proračun, ki bo za leti 2022 in 2023 znašal 1,25 milijona evrov.