Zračne enote v boju s požari

Zgornji Brnik – V Sloveniji vsako leto beležimo med tisoč in 1600 požarov. Ti v zadnjih letih prizadenejo med štiristo in petsto hektarov površin. Po besedah Leona Behina, generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, so bili v zadnjih letih sprejeti številni ukrepi, zaradi katerih je Slovenija danes veliko bolje pripravljena na gašenje požarov kot denimo leta 2022, ko je na območju Trstelja v največjem požaru doslej zgorelo 3700 hektarov površin. K večji požarni varnosti pomembno prispeva tudi enota za gašenje iz zraka, ki ima obilo dela tudi letos, ko je posredovala že v dveh požarih, konec prejšnjega tedna ponovno tudi na Bovškem.

Enota, ki je bila vzpostavljena v letu 2023, ima na voljo štiri air tractorje, za operativno delovanje pa bi po besedah vodje enote Mitje Vidmarja potrebovali najmanj deset pilotov. Trenutno jih je osem, do 15. septembra pomagajo še trije pogodbeni piloti, ki delujejo tudi kot inštruktorji, saj so polno usposobljeni trenutno le trije. Celoten proces usposabljanja pa traja leto ali dve.

Enoto aktivira Center za obveščanje, ko je požar prijavljen ali ko za pomoč zaprosijo gasilci oziroma vodja intervencije. Kot je pojasnil Vidmar, takrat zemeljsko osebje pripravi letalo, piloti se pripravijo na letenje, koordinator pa usklajuje celotno operacijo. »Stremimo k temu, da smo čim hitrejši in popolnejši, da je odziv čim krajši,« je dejal. Enota izvaja tudi preventivne lete, pri katerih so letala že napolnjena z vodo, kar dodatno skrajša odzivni čas ob morebitnem posredovanju.

Z air tractorji so do sredine prejšnjega tedna posredovali že 12-krat v začetnih fazah požarov. »S tem smo preprečili, da se noben požar ni razvil v večjega, zmanjšamo pa tudi ogroženost gasilcev na terenu,« je dejal Behin in dodal, da je koordinacija z gasilci na terenu ključna in poteka vseskozi, saj se morajo v času odmeta vode umakniti, nato pa takoj vrniti na svoja mesta na terenu.

Zahtevno delo za pilote

Piloti vodo zajemajo na morju, v Bohinjskem jezeru in drugih večjih rekah, izbira mesta pa je odvisna od lokacije požara. Sklenjen je tudi sporazum z Italijo, ki omogoča zajemanje v italijanskem morju, po besedah Leona Behina pa sodelujejo tudi z Avstrijo, kjer se še dogovarjajo za natančne lokacije zajemov. Letala lahko polnijo tudi na vseh slovenskih letališčih. Kot je povedal Vidmar, bi denimo ob požaru v Kamniški Bistrici letalo poletelo na najbližje brniško letališče, kjer polnjenje zalogovnika s kapaciteto tri tisoč litrov traja približno tri minute, medtem ko zajemanje na vodi traja okoli dvajset sekund.

Za varno zajemanje vode pilot potrebuje približno tisoč metrov vodne površine. Leon Behin je ob tem omenil primer zadnjega požara pri zajemanju vode v Tržaškem zalivu, kjer je krog letala trajal le od šest do sedem minut. »To pomeni, da je pilot odvrgel vodo, v dveh minutah zajel novo in se vrnil. Intenzivnost je izjemna, tako da časa, da bi se pilot vsaj malo sprostil, ni,« je še dejal Behin in dodal, da piloti letijo največ od dve do tri ure, nato sledita polnjenje rezervoarja in počitek.

Bohinjsko jezero ključno

Enota razpolaga z dvema različicama letal, enim kolesnim in tremi s plovci, pri čemer usposobljenost za eno različico ne omogoča upravljanja druge, saj je način letenja povsem drugačen. Kot je napovedal Behin, se bo enota v prihodnje osredotočila predvsem na letala s plovci.

»Letalo je zelo specifično, prav tako letenje. Pristajanje na vodi je povsem drugačno kot na asfaltu, prav tako se specifike letenja povsem spremenijo, ko odvržeš vodo in je letalo bistveno lažje,« je nekaj posebnosti letenja z air tractorji navedel Vidmar in ob tem opozoril, da Slovenija nima velikih jezer, zato so točke za zajemanje zelo zahtevne in morajo biti piloti dobro usposobljeni. Bohinjsko jezero je tako eden najpomembnejših vodnih virov za Gorenjsko in celoten zahodni del države, kjer pa so tudi pri zadnjem požaru vodo zajemali v času največje turistične sezone.

»Ključno je poudariti, da smo v boju proti požarom lahko uspešni le, če delujemo na vseh ravneh, od vaškega gasilskega društva, lokalne skupnosti, regije do države. Bohinj nam predstavlja enega najpomembnejših vodnih virov za gorenjski in zahodni del Slovenije in sodelovanje je zelo dobro. Zahvala gre županu in vsem sodelavcem, ki nam zagotavljajo koridor v času največjega obiska,« je dejal Behin.