Znane so prve ugotovitve o letalski nesreči

Ljubljana – Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov je pred dnevi izdala uvodno poročilo o preiskavi letalske nesreče, ki se je 10. marca zgodila na območju Velike planine. Preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski v uvodnem poročilu sicer ugotavlja, da so tega dne vladale neugodne razmere za letenje, o vzroku za nesrečo pa se še ni opredelil.

Kot smo poročali, je v letalski nesreči, ki se je na Veliki planini zgodila 10. marca dopoldne, umrl švedski podjetnik in nekdanji politik Carl Lundström, ki je letalo pilotiral in je bil sam v plovilu. Šlo je za zasebni let po pravilih vizualnega letenja, piše v nedavno objavljenem uvodnem poročilu. Šved je ob 8.47 vzletel z zagrebškega letališča in je bil na poti v St. Gallen-Altenrhein v Švici. Za let bi po načrtih potreboval dve uri in pol.

Po 9.18 ni bilo več odziva

Neposredno po vstopu v slovenski zračni prostor se je pilot najprej javil kontroli letenja Cerklje ob Krki. Z naraščanjem višine je let potekal skladno z načrtom in brez posebnosti. Ob 9.17 je pilot vzpostavil radijsko komunikacijo z ljubljansko kontrolo letenja, zadnjič pa se je kontrolorju oglasil minuto kasneje. V nadaljevanju se na klice kontrolorja ni več odzival, kmalu zatem je letalo tudi izginilo z radarskega zaslona.

Ob 9.31 je Regijski center za obveščanje obvestil preiskovalni organ, da je na območju Velike planine najverjetneje prišlo do letalske nesreče. Takoj zatem je stekla reševalna akcija, v katero so bili vključeni gorski reševalci iz GRS Kamnik, gasilci in policija. Gorski reševalci so ob 12.20 sporočili, da so razbitine letala našli v koči ljubljanske fakultete za strojništvo na Veliki planini. Vstop v kočo je bil zaradi nevarnosti porušitve otežen, zato so reševalci do trupla pilota prišli šele naslednji dan.

Neugodne razmere za vizualno letenje

Kot je v uvodnem poročilu zapisal glavni preiskovalec iz službe za preiskovanje letalskih incidentov na ministrstvu za infrastrukturo Toni Stojčevski, je 10. marca ob 9.20 na območju Velike planine pihal veter jugozahodne smeri. Ob terenu s sunki okoli 20 vozlov, nad terenom pa s hitrostjo okoli 30 vozlov. Prisotni so bili pogoji za nastanek zmerne turbulence. Območje Velike planine je bilo v oblakih in megli, prisotne so bile padavine. Obstajali so tudi pogoji za nastanek zmernih zaledenitev.

Uvodno poročilo navaja, da je meteorološka služba v napovedi za športne pilote zapisala, da so za zračne poti, ki vodijo iz osrednje Slovenije na sever čez gorato območje severne Slovenije, med 7. in 9. uro (po UTC) napovedane razmere, ki ne omogočajo letenja po pravilih vizualnega letenja. »Tudi dejanske vremenske razmere so bile neugodne za letenje po pravilih vizualnega letenja,« je ugotovil Stojčevski.

O vzroku nesreče v končnem poročilu

Ogled kraja nesreče je potekal dva dni, ostanke trupla pilota pa so za namen obdukcije prepeljali na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Dokumenti in drugo gradivo iz razbitine zrakoplova so bili za nadaljnjo preiskavo prepeljani v varovane prostore preiskovalnega organa na ministrstvu za infrastrukturo. »V začetni fazi preiskave je komisija pridobila zahtevane podatke s strani preiskovalnih organov, ki sodelujejo v preiskavi, ter drugih letalskih in varnostnih organov doma in v tujini. Po zaključku preiskave bodo dejstva in okoliščine, ki so pripeljale do nesreče, podane v končnem poročilu,« je v uvodno poročilo še zapisal Stojčevski. Končno poročilo naj bi bilo izdano v 12 mesecih po nesreči.