Vidni rezultati projekta Lingua

Celovec – Triletni čezmejni projekt Lingua, usmerjen v krepitev jezikovne in medkulturne povezanosti med Slovenijo in avstrijsko Koroško, se zaključuje. Aktivnosti Mohorjeve družbe iz Celovca, Gorenjskega glasa in Ljudske univerze Škofja Loka, sofinancirane s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija 2021–2027 in dežele Koroška, so potekale na področju predšolske vzgoje, ozaveščanja o jezikovni raznolikosti, pomenu večjezičnosti in kulturne dediščine ter v okviru razvoja digitalnega orodja za razpoznavanje ziljskega narečja, ki je tik pred izginotjem. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe, ki je bila vodilni projektni partner, je na zaključni novinarski konferenci dejal, da je bil projekt zahteven, a z odličnim sodelovanjem so bili doseženi zastavljeni cilji in s tem pomembni rezultati.

Pri pilotni akciji poskusa ohranjanja ziljščine s pomočjo sodobne tehnologije – digitalno orodje za razpoznavanje narečja bo nared do konca avgusta – se je Mohorjeva povezala tudi s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. »Ziljščina je prvo slovensko narečje, za katero bodo strokovnjaki z mariborske fakultete razvili avtomatski razpoznavalnik govora. Doslej so to storili za zborni in pogovorni jezik, v glavnem na podlagi branih besedil, za ziljsko narečje pa je bila osnova prosti govor,« je poudarila Uši Sereing s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.

Digitalizacija narečja

Uši Sereinig je skupaj s Tatjano Koren-Zwitter zapisala oziroma transkribirala sto ur posnetkov ziljskega govora. Gradivo je Mohorjeva sprva pridobila iz arhivov, v drugi fazi pa so bila opravljena nova snemanja, s čimer so kljub vse manjšemu številu govorcev zagotovili tudi večjo raznolikost govornega materiala.

Pod okriljem Gorenjskega glasa je nastalo 231 člankov na temo narečij, objavljeni so bili v izdajah časopisa in njegovih prilogah, ter dvajset video posnetkov. Oboji so zbrani na spletni strani Gorenjskega glasa, v zavihku Lingua, kjer smo skupaj s še drugimi vsebinami projekta vzpostavili bazo znanja, ki bo ostala javno dostopna kot pomemben vir informacij za strokovno javnost, vzgojno-izobraževalne ustanove in vse druge, ki jih zanimajo jezikovna raznolikost, narečja in kulturna dediščina čezmejnega prostora. »Na začetku smo bili nekoliko skeptični do obravnave narečij,« je povedala nekdanja dolgoletna direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak, »vendar je za nami še eno uspešno čezmejno sodelovanje; izkušnja tudi kaže, da je narečnega gradiva še ogromno.« Po njenem mnenju bi bila smiselna nadgradnja – predvsem v digitalni obliki, kjer je prednost v tem, da narečni govor lahko slišiš.

Izkušnje dvojezične predšolske vzgoje

Sodelovanje na področju predšolske vzgoje v okviru projekta Lingua je zajemalo izvedbo različnih izobraževanj in strokovnih dogodkov, med drugim dveh ekskurzij za vzgojiteljice. Poleg tega je Ljudska univerza Škofja Loka skupaj z Mohorjevo družbo omogočila petmesečno plačano prakso v dvojezičnem vrtcu v Celovcu, kar je bila po oceni direktorice Nine Triller Albreht ena lepših priložnosti za pridobivanje novih znanj in izkušenj. Na Koroško se je odpravilo šest praktikantk, Patricija Volf iz Mengša se je v vrtcu Mohorjeve zaposlila, na podlagi spoznanj o dvojezični predšolski vzgoji – minuli petek so tej namenili pozornost še s strokovnim omizjem – nastaja tudi učno gradivo, ki bo prav tako postalo del baze znanja.

Mohorjeva je izdala tudi štiri knjige. V zadnji so objavljeni prispevki konferenc Gemeinsam/Skupno, ki so jih pripravili v preteklih treh letih. Lani so razpravljali o tem, kako pomembno je dvojezično predšolsko izobraževanje za krepitev in aktivno rabo maternega jezika, pred tem so odprli vprašanje, kako lahko dvojezičnost narodne skupnosti prispeva h gospodarskemu razvoju, leta 2023 je bila v ospredju krepitev identitete in jezika narodne skupnosti. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja, so prepričani v Mohorjevi družbi. Navedene teme in razprave na predhodnih konferencah, uvedli so jih leta 2018, so po mnenju Karla Hrena teoretična podlaga za oblikovanje političnih ukrepov, namenjenih zaščiti manjših v Avstriji.