V Sloveniji je predlani registrirana poraba čistega alkohola znašala 10,4 litra na osebo, staro 15 let in več. V povprečju je spila 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja. / Foto: Ana Šubic
V Sloveniji je predlani registrirana poraba čistega alkohola znašala 10,4 litra na osebo, staro 15 let in več. V povprečju je spila 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja. / Foto: Ana Šubic
Varne alkoholne pijače ni
Slovenija je po porabi čistega alkohola na prebivalca v svetovnem vrhu, smrtnost pa med najvišjimi v Evropi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Večjo ozaveščenost glede pitja spodbujajo tudi s programom Veš, kaj piješ.
Kranj – Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je večina, 74 odstotkov, polnoletnih prebivalcev Slovenije v zadnjem letu pila alkoholne pijače, 44 odstotkov na način, s katerim so tvegali škodo ali pa je bila ta že prisotna. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, je po podatkih za predlansko leto 10,4 litra, kar nas uvršča nad povprečje evropske regije. To pomeni, da je prebivalec nad 15 letom v enem letu v povprečju spil 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja. Varne alkoholne pijače ni, je na novinarski konferenci v sklopu programa Veš, kaj piješ med drugim poudarila Maja Roškar z NIJZ. Vino in pivo nista varnejši alkoholni pijači kot žganje. Učinek alkohola na naše telo ni odvisen od vrste alkoholne pijače, ampak od količine čistega alkohola, ki ga zaužijemo.
Kot ugotavljajo na NIJZ, smo kot družba do alkohola preveč tolerantni. »Pa se kdaj vprašamo, kako to vpliva na otroke, ki odraščajo v takšnem okolju?« so posvarili in dodali, da lahko majhne navade (npr. kozarec piva »samo za pokušino«, penina na praznovanju, nazdravljanje pred otroki …) pustijo veliko globlji pečat, kot si je večina pripravljena priznati.
S programom Veš, kaj piješ, ki ga financira ministrstvo za zdravje, izvaja pa Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), Institutom Jožef Stefan in NIJZ, spodbujajo k večji ozaveščenosti pri pitju. Pomembno orodje za izvajanje aktivnosti programa je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš. Uporabnik s pametnim telefonom fotografira črtno kodo predpakiranega živila oz. pijače, aplikacija pa mu prikaže podatke o izdelku. »V primeru alkoholne pijače prikaže podatke o energijski vrednosti in vsebnosti alkohola. Podatki so prikazani na 100 mililitrov ali na merico alkoholne pijače. Vir podatkov je obsežna podatkovna baza, ki vključuje informacije o sestavi več deset tisoč predpakiranih izdelkov, med njimi več kot 2700 alkoholnih pijač,« je razložila Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.
ZPS je v okviru programa Veš, kaj piješ izvedla tržni pregled brezalkoholnih radlerjev. Ob pregledu 28 izdelkov s slovenskih trgovskih polic so poleg sestave in označb preverili tudi, koliko alkohola vsebujejo. Povsem brezalkoholni so praviloma radlerji z oznako »0.0 %«. Napis »brezalkoholno« na radlerju ali pivu ne pomeni nujno, da ne vsebuje alkohola. Zaradi načina proizvodnje lahko namreč v takšnih izdelkih ostanejo manjše količine alkohola. Tokrat so se ob upoštevanju merilne negotovosti vsi pregledani radlerji izkazali za izdelke brez alkohola, vendar pa njegova odsotnost še ne pomeni, da so brezalkoholni radlerji primerni za redno pitje, je opozoril Matjaž Pirc z ZPS. Pregledani izdelki so namreč v povprečju vsebovali skoraj šest gramov sladkorja na 100 mililitrov. »To pomeni, da s pollitrsko pločevinko v povprečju zaužijemo okrog sedem čajnih žličk sladkorja in s tem že presežemo strožjo priporočeno dnevno mejo za vnos prostih sladkorjev, ki znaša 25 gramov, zgornji meji 50 gramov pa se precej približamo,« je razložil Pirc.
Problematičen je po njegovem tudi način, kako so ti izdelki predstavljeni. Zaradi odsotnosti alkohola marsikdo dobi vtis, da so primerni tudi za otroke in mladostnike. A brezalkoholni radlerji po okusu, embalaži in načinu pitja pogosto posnemajo pivo, in če jih otroci pijejo kot običajne pijače, se lahko pri njih sčasoma oblikuje bolj pozitiven oz. manj kritičen odnos do pitja alkohola, je opozoril Pirc. K normalizaciji pitja lahko dodatno prispevajo tudi sporočila na embalaži. Na pregledanih izdelkih so npr. zasledili napisa »Kdor ne skače, ni Slovenc« in »Be(er) Cool«. Številne izdelke hkrati oglašujejo kot izotonične pijače ali poudarjajo vsebnost vitaminov in mineralov, kar lahko zasenči dejstvo, da gre v osnovi še vedno za sladko gazirano pijačo. Pirc je poudaril, da brezalkoholni radlerji kljub odsotnosti alkohola niso primerna izbira za otroke in mladostnike, odrasli pa naj jih pijejo le občasno in kot zamenjavo za alkoholne pijače, ne pa kot dodatek k njim.
Maja Roškar z NIJZ pa je glede pitja brezalkoholnega piva, ki lahko vsebuje do 0,5 % vol. alkohola, dejala, da je v primerjavi s pitjem piva z večjo vsebnostjo alkohola manj tvegana izbira, saj oseba pri isti popiti količini pijače v telo vnese manj čistega alkohola. »Z vidika varovanja zdravja, še zlasti povezave z nekaterimi raki, pa nobena količina alkohola ni varna.« Otroci in mladostniki pa se s pitjem brezalkoholnega piva lahko navajajo na okus piva, je še posvarila.