Na Brezjah bo jutri dopoldne maševal ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. / Foto: Tina Dokl
Na Brezjah bo jutri dopoldne maševal ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. / Foto: Tina Dokl
Jutri praznujemo veliki šmaren
Drevi in jutri, na praznični dan, bo še posebej slovesno v cerkvah, ki so posvečene Marijinemu vnebovzetju. Največ romarjev pričakujejo na Brezjah.
Jutri, 15. avgusta, bo veliki šmaren, eden največjih cerkvenih praznikov, še posebej pa praznik, ki je povezan z Marijo. Za Slovence ni le verski, ampak tudi ljudski praznik, ki ima različna imena. Najpogosteje mu pravimo veliki šmaren, redkeje pa velika maša in velika gospojnica. Praznujejo ga tudi v Pravoslavni cerkvi, vendar zaradi ravnanja po julijanskem koledarju 13 dni kasneje, to je 28. avgusta.
Na praznik velikega šmarna se kristjani spominjajo Marijine smrti in njenega vnebovzetja. Od apostolskih jeruzalemskih časov naprej so bili prepričani, da je Marija ob koncu življenja zgolj zaspala, o čemer so še posebej prepričani v vzhodnem pravoslavnem delu Krščanske cerkve, potem pa je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa k sinu Jezusu. Telo, ki je rodilo Jezusa Kristusa, ni smelo razpasti v zemlji, kar je usojeno vsakemu živemu bitju na Zemlji. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju, ko je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa, je 1. novembra leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.
Da je bil praznik Marijinega vnebovzetja zelo spoštovan, potrjuje dejstvo, da so temu dejanju posvečene najstarejše cerkve, ki so bile pomembne za širjenje krščanstva med Slovenci iz Ogleja. Te cerkve so postale tudi romarska središča. V ljubljanski nadškofiji je Marijinemu vnebovzetju posvečenih 25 farnih in dve podružnični cerkvi. S tem praznikom so povezani številni običaji. Na ta dan naj bi šla »vsaka krščanska duša« vsaj dvakrat v cerkev. Pa tudi na drevesa ni priporočljivo plezati, saj je ta dan tako svet, da zlezejo nanje kače. Žal je izginil običaj šmarenskega blagoslova rož in zelišč. Na veliki šmaren je moralo biti lepo vreme, da so si lahko kmetje in vinogradniki obetali dobro letino. O Marijini smrti in njeni poti v nebesa pojejo tudi nekatere stare pesmi. Ena od njih poje: »Angelci v nebesih hodijo, Rožo Marijo kronajo, kronaj jo, kronaj, večni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh …«
Na Gorenjskem se bo danes zvečer in jutri zbralo največ romarjev na Brezjah. Zvečer ob 19. uri bo mašo daroval letošnji novomašnik jezuit Janez Gorenc. Po maši bo po vasi procesija z Marijino podobo, nato pa celonočno čaščenje v kapeli Marije Pomagaj. Jutri, na praznični dan, pa bo ob desetih maševal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
V Lescah, kjer je bila cerkev Marije Vnebovzete včasih zelo obiskano romarsko središče, bo ob 17. uri mašo daroval stiški opat, rojak iz Kranjske Gore Maksimilijan File. V župniji Velesovo bosta jutri ob 8. in 20. uri maši v Adergasu, opoldne pa bo tradicionalna pastirska maša za vse pastirje in za lepo ter srečno pašo na planini Koren. V kapelici Marije Snežne na Kredarici bosta jutri maši ob 8. in 11. uri. Blejski župnik dr. Janez Ferkolj pa je povedal, da bo na praznični dan ob 7. uri maša na otoku, pol ure kasneje v Ribnem, ob 9. uri na Bledu, ob 10.45 na Bohinjski Beli in ob 19. uri na Bledu. Prevoz na otok bo zagotovljen ob 6. uri, vendar ga je treba napovedati na elektronski naslov info@zupnija-bled.si.