V Sloveniji znova rekordno število belih štorkelj

Ljubljana – Vseslovenski popis bele štorklje društvo izvaja po mednarodno uveljavljeni metodi. Konec junija in v začetku julija obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje ter preverijo zasedenost in gnezditveno uspešnost, so pojasnili.

Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki jim vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Popisovalci posebno pozornost namenijo tudi pregledu gnezda, da ocenijo, ali je to stabilno in varno.

Milejše zime beli štorklji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem, nekatere pa imajo zato tudi bolj zgodaj mladiče, so pojasnili. V minuli zimi so tako zabeležili novo rekordno število prezimujočih štorkelj - najmanj 30.

Bele štorklje so pričele s podiranjem rekordov v Sloveniji v letu 2023, ko je društvo zabeležilo 305 zasedenih gnezd. Letos so jih popisovalci zabeležili 346, kar pomeni, da je v državi v treh letih skupno 41 parov gnezdečih belih štorkelj več.

V Sloveniji je letos gnezdilo rekordnih 346 parov belih štorkelj, medtem ko je iz gnezd poletelo 773 mladičev. Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj

Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih po navedbah društva očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da začnejo gnezditi prej, kar je vidno tudi v popisu. Popisovalci so tako znotraj istega območja na nekaterih gnezdih zabeležili mladiče, ki so bili že bistveno večji kot ob istem času v prejšnjih letih.

»Že konec junija so mladiči z nekaterih gnezd poleteli. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že \'pobegnili\' na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti,« je pojasnila koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji Urša Očko.

Globalno segrevanje pa prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme. V društvu so ob tem izpostavili letošnjo dolgotrajno sušo. Čeprav štorklja nima težav z visokimi temperaturami, pa lahko dolgotrajna suša nanjo negativno vpliva, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in vode. Na sušo so sicer bolj občutljive mlade štorklje, so izpostavili.

Belim štorkljam lahko sicer pomaga vsak. Kdor opazi oslabljeno štorkljo, ki ne more leteti, ali obnemoglo štorkljo, ki je obležala na tleh, naj pokliče 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da se živali priskrbi primerno veterinarsko oskrbo. Štorkljam se lahko v primeru, da so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavi svežo vodo, so pozvali v društvu.