V dialogih dveh svetov

Kranj – Pred nedavnim je po prenovi znova zaživelo razstavišče v kranjski območni enoti ZVKD. Po gostujoči dokumentarni razstavi o Češki koči so v petek odprli novo razstavo, na kateri se predstavljajo tri slikarke nove generacije, sveži magistrici slikarstva na ljubljanski ALUO Ela Andlovic in Inja Prebil ter magistrska študentka Natalija Premk Jenič.

»Pravzaprav je naša skupna razstava neke vrste sestavljanje. Začneš s posameznimi delci, jih sestavljaš oziroma že sestavljene razgradiš in na novo sestaviš,« je o pripravi galerijske postavitve in njihovih različnih avtorskih poetikah, ki so jih združile v en razstavni koncept, povedala Inja Prebil in dodala: »To smo povezale z imaginacijo otroka, ki se igra z lego kockami, zato smo za naslov razstave uporabile ime igrače Connetix Bright Portal.« Gre za igračo z magnetnimi ploščicami za otroke, ki radi sestavljajo konstrukcije.

Slikarke nove generacije: (z leve) Ela Andlovic, Inja Prebil, Natalija Premk Jenič / Foto: Igor Kavčič

Zunaj/znotraj

Razstavo je kurirala organizatorica razstavne dejavnosti na kranjskem zavodu, umetnostna zgodovinarka Sabina Ravnikar, ki poudarja, da razstavljena umetniška dela kljub različnim izhodiščnim motivom, kot so abstrakcija, intima, mikroorganizmi, povezuje močno konceptualno jedro. »Vse tri mlade umetnice raziskujejo vmesne/prehodne/imaginarne prostore, preobrazbo oblik in vključujejo aktivno vlogo gledalca,« je zapisala kuratorka in nadaljevala: »Slikarke raziskujejo mejo med predmetnostjo in nadpredmetnostjo, resničnim in abstraktnim, preplet zunanjega in notranjega prostora ter nasprotje zunanjega sveta in intime (doma).«

Ela Andlovic: Kode, 2024, mešana tehnika na platnu / Foto: Igor Kavčič

Ela Andlovic ustvarja na področju delne abstrakcije, kjer se srečujeta vsebina in njena dekonstrukcija, likovni elementi pa delujejo kot kode za različne interpretacije. Na slikah plasti in hkrati razgrajuje, iz posameznih vsebin nastajajo nove podobe.

Večina del Inje Prebil, predvsem tista v tehniki akril in poliuretanska pena na platno, sega v tretjo dimenzijo. Na gledalca delujejo kot nekakšne organske oblike, iz katerih nastajajo organizmi; ali kot zapiše kuratorka: gre za upodobitve novih morda prihodnjih ekosistemov, kjer se meje med telesi in okolico brišejo.

Natalija Premk Jenič: Serija O, 2024; Serija 1, 2025; Serija 2, 2025; vse mešana tehnika na platnu / Foto: Igor Kavčič

Pred sliko velikega formata Natalije Premk Jenič iz varnega zavetja doma opazujemo naravo, ki se tesno stika z njim. »V svojih delih avtorica raziskuje stik zunanjega prostora z notranjim ter prikazuje notranje stanje ljudi, ki se v teh prostorih nahajajo, kar je privedlo do spoznanja, da zlitje notranjega in zunanjega prostora lahko tudi predstavlja prispodobo za izraz psihološkega stanja človeka in njegove biti,« je ob tem zapisala Sabina Ravnikar, ki napoveduje že nove razstave v okviru Kranj Foto Festa in Mednarodnega likovnega festivala in tudi arhitekta, ilustratorja in konservatorja Vlasta Kopača.