Trojna moč ZDA

Ameriška finančna moč

V čem je finančna moč ZDA? Dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete: »Tisto, kar je bilo Američanom razmeroma hitro jasno, je bilo, da je absolutno ključna vloga v mednarodnem monetarnem sistemu, v obvladovanju kapitala, finančnega kapitala in denarja. Se pravi, da ta, ki obvladuje denar, obvladuje finančni svet, ta, ki obvladuje finančni svet, pa obvladuje realno gospodarstvo, doma in v tujini. Tako je nastala ideja, kako s pomočjo dolarske dominacije ekonomsko zavladati svetu v celoti.« Klasični evropski imperiji so si svoje kolonije in svet podrejali z grobo, zlasti vojaško silo. Američani so isti cilj dosegli z drugačno, dolarsko močjo. »Z ustanovitvijo ključnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, so ZDA pridobile odločilen vpliv na svetovne finančne tokove. Ker je bil dolar od konca druge svetovne vojne neposredno vezan na zlato, druge valute pa nanj, je postal glavna svetovna rezervna valuta. To je Washingtonu olajšalo financiranje lastnih geopolitičnih ciljev in obvladovanje mednarodne trgovine. Ker so posojila pogojevale s tržnimi reformami in liberalizacijo trgov, so te novoustanovljene mednarodne institucije – pa tudi siceršnja ameriška zunanja politika – širile ameriški ekonomski model in utrjevale odvisnost preostalega sveta od finančne moči ZDA. Še več, ZDA so bile pod pravimi pogoji drugim državam pripravljene nuditi tudi finančno pomoč, natanko na ta način pa so navsezadnje uspešno uveljavljale svojo podobo drugačne velesile, ki ne skuša na silo ekstrahirati bogastva preostalega sveta.«

Ameriška vojaška moč

»Čeprav sta ekonomska moč in svetovna ekonomska ureditev, podprta z mehko močjo ameriške ideologije in kulture, glavna in verjetno najbolj inovativna temelja ameriškega imperializma, pa ZDA svoje vloge seveda ne bi mogle igrati, če ne bi imele ogromne vojske in močne vojaške industrije, ki ne zagotavlja le ameriške prevlade, ampak tudi bistveno oblikuje zunanjepolitično vedenje te velesile. Že republikanski ameriški predsednik in še pred tem general Dwight Eisenhower je leta 1961, ko je odhajal s položaja, posvaril pred močjo tega vojaško-industrijskega kompleksa in še zdaj vidimo, da veliki ameriški orožarski kompleksi po svoje dejansko obvladujejo tudi ameriško gospodarstvo in politiko ter posredno tudi svet. Ameriški vojaški proračun je še vedno težak približno 900 milijard dolarjev letno. To pomeni, da Američani za vojsko dajo precej več kot Kitajci, Rusi, Indijci in Evropejci skupaj. ZDA imajo, skratka, še vedno zelo močno vojsko in to vojsko bodo ohranili še kar dolgo.«

Ameriška mehka moč

Tu pa nam gre še za vprašanje, »kako so Združene države Amerike v zadnjih sto letih z mehko močjo stopile v globalno podzavest«. Tako se vpraša Tina Lamovšek in nadaljuje: »Svoboda govora, individualizem, porabništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki pride s tem, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Prepričani smo, da ob naštetem večina pomisli na ZDA. Da je ta svetovna velesila stopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči. Zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Čeprav je izraz mehka moč skoval politolog Joseph Nye v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njegovi ideološki koncepti segajo že v obdobje prve svetovne vojne, ko je ameriško zunanjo politiko oblikoval takratni predsednik Woodrow Wilson.« Filozof in pisatelj Mirt Komel vse dotlej povedano povzame takole: »Amerika se je zlasti med drugo svetovno vojno vzpostavila kot globalni hegemon; na eni strani lahko vidimo, da je z Natom razširila svojo vojaško moč in vpliv tako rekoč po vsem svetu, na drugi pa, da ji je s promocijo univerzalnih vrednot uspelo vzpostaviti kulturno, pravno in politično hegemonijo vsega sveta natanko s tem, da se je po drugi svetovni vojni, če vzamemo en primer, začela promocija človekovih pravic kot univerzalnih vrednot …« (Vir vseh navedkov: članki ob 250-letnici ZDA na MMC RTV SLO.) Že ves čas vemo, da so ZDA domovina močnih svetovnih znamk. Pomislimo samo na kavbojke Levi's, MTV, Coca-Colo, Apple … Manj pa je v naši zavesti, da so vse te blagovne znamke hkrati nosilke ideologije in simbolizirajo način življenja. Leta 1945 so Nemčijo zavzeli ameriški vojaki s tanki, sledili so jim dolarji in Marshallov plan, za njim in z njim je prišla še Coca-Cola … In Američani so še zmeraj tu.