Takšnih bomb je še več

Radovljica – Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) je namreč do 21. avgusta letos po Sloveniji zabeležila že 2504 najdb NUS s skupno težo skoraj 6500 kilogramov. Tokratno, 250‑kilogramsko ameriško letalsko bombo z dvema mehanskima vžigalnikoma in 123,5 kilograma eksploziva bosta deaktivirala in uničila najbolj izkušena pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS Aljaž Leban in Gregor Demšar. Oba imata na tem področju več kot dve desetletji izkušenj, Aljaž je tovrstnih bomb deaktiviral že več kot štirideset, za sabo pa imata več kot tisoč intervencij. Postopek uničenja je v sredo, 2. septembra, predstavnikom medijev pojasnil poveljnik omenjene enote Darko Zonjič. Ko bosta ob približno 9. uri končani evakuacija in priprava na zaklanjanje – varnostni ukrep civilne zaščite, ki prebivalcem na določenem območju zapoveduje, da med postopkom ostanejo v zaprtih prostorih –, bodo bombo prestavili z levega na desni breg Save. Tam je namreč postavljen utrjen zaščitni objekt za deaktivacijo, s katerim bodo v primeru eksplozije bombe učinek udarnega vala zmanjšali s 1200 na 400 metrov ter ga usmerili v breg in stran od železniškega mostu.

Na bombi z oznako AN-M64A1 za izkušeno ekipo izziv predstavlja eden od dveh mehanskih vžigalnikov, ki je poškodovan. Aljaž in Gregor sta zato v samo dveh dneh izdelala posebno orodje za poskus njegove odstranitve. Če vžigalnika ne bo mogoče varno odstraniti in s tem deaktivirati bombe, jo bodo s pomočjo posebnega kumulativnega traku sprožili sami. Zaradi polnila bombe s kompozicijo B (v mednarodni vojaški terminologiji poznan kot izjemno močan in razširjen brizantni eksploziv) bi se eksploziv zaradi svojih fizikalnih lastnosti ob odprtju bombe lahko vžgal in nato pogorel. Če eksploziv ne bo normalno pogorel, bo takoj prišlo do detonacije bombe, kjer lahko kljub utrjenemu zasipu eksplozija doseže približno sto metrov v zrak in dvesto metrov v širino, udarni val pa seže še dlje, je pojasnil poveljnik Darko Zonjič. Prav zato so jo umaknili čim dlje od mostu, da ga ne bi poškodovali. Mesto bodo zaradi kontrole nad gmotno škodo nadzirali tudi s štirimi merilnimi napravami in z dronom.

Ubojno sredstvo so 5. aprila 1945 odvrgle zračne sile Ameriškega vojnega letalstva. Po oceni nekdanjega poveljnika državne enote za varstvo pred NUS Bojana Kopača je 96 letal na območje železniškega mostu pri Globokem ter na vlakovne kompozicije in utrjene položaje nemške vojske odvrglo med 250 in 350 bomb, od katerih jih med pet in deset odstotkov ni eksplodiralo. To pomeni, da je na tem območju še približno trideset takšnih bomb, ki pa zaradi mehanskih vžigalnikov, je pojasnil, ne predstavljajo neposredne nevarnosti za prebivalce.