Število nesreč z e-skiroji vztrajno narašča

Ljubljana – Policija v obdobju 2022–2026 beleži skrb vzbujajoč trend naraščanja števila prometnih nesreč in težjih poškodb med uporabniki e-skirojev. Če se je leta 2022 zgodilo 232 prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev, se jih je v lanskem letu že 307, letos do konca avgusta pa 247. »Skrb vzbujajoče je, da je približno 70 odstotkov voznikov tudi povzročiteljev,« je v četrtek, 17. septembra, na predstavitvi evropske raziskave o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji v Ljubljani dejal Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. »Med najpogostejšimi kršitvami je uporaba predelanih e-skirojev, ki lahko dosežejo hitrosti nad zakonsko dovoljeno mejo 25 kilometrov na uro. Opozoriti je treba na zakonodajno spremembo – minimalna starost za vožnjo e-skiroja se je zvišala na 15 let, prej je bila 12 let s kolesarsko kartico,« je dodal.

Po raziskavi o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji, ki jo je Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) opravila v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi, v petletnem pregledu prednjači neprilagojena hitrost, kar pa je, kot opozarjajo, precej ohlapna in nenatančna ocena. »Neupoštevanje pravil o prednosti, ki je na drugem mestu vzrokov, že natančneje opredeljuje, kako je prišlo do nesreče. Na tretjem mestu je nepravilna stran oziroma smer vožnje,« so poudarili v AMZS.

Uporabniki e-skirojev pogosto kršijo pravila

Uporabniki e-skirojev pogosto kršijo prometna pravila. Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba prometnih površin, kot je vožnja po kolesarskih stezah v nasprotni smeri. Zelo nevarna je tudi vožnja po površinah, kjer e-skiroji niso dovoljeni. Če je uporaba e-skirojev na hitrih cestah pri nas zelo redka, pogosteje lahko vidimo uporabnika, ki z e-skirojem vijuga med avtomobili na večpasovnih mestnih vpadnicah. »Takšno početje je zaradi velikih razlik v hitrosti, majhne opaznosti e-skiroja in praktično popolne nezaščitenosti voznika izjemno nevarno,« so opozorili v AMZS.

Do nesreč lahko privedeta tudi neprilagojena hitrost in neustrezno vedenje med vožnjo, dodajajo. K tveganju dodatno prispeva vožnja z le eno roko na krmilu ter prevažanje predmetov, ki omejujejo svobodo gibanja ali vplivajo na ravnotežje, kot so nahrbtniki in torbe. Prevoz sopotnika na e-skiroju je prepovedan in predstavlja veliko varnostno tveganje, saj dodatna teža vpliva na zavorno razdaljo, stabilnost vožnje in značilnosti krmiljenja.

Omejene izkušnje, vožnja pod vplivom alkohola

Pomemben dejavnik nesreč so tudi omejene izkušnje z vožnjo e-skirojev. »Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika pomembno vplivajo na ravnotežje in stabilnost. Zlasti neizkušeni uporabniki lahko težje ocenijo zavorno pot, meje stabilnosti, obnašanje skiroja v ovinkih in njegov odziv na manjše ovire. Posledica so lahko nenadni gibi krmila, napake pri vožnji in izguba nadzora,« so poudarili v AMZS in dodali, da bi lahko tečaji vožnje oziroma lahko dostopni programi usposabljanja uporabnikom pomagali osvojiti osnovne veščine, spoznati značilne nevarne situacije v nadzorovanem okolju ter povečati zavedanje o pomenu varne in predvidljive vožnje.

Posebno tvegana je vožnja pod vplivom alkohola, saj alkohol zmanjšuje sposobnosti, kot so pravočasno zaznavanje nevarnosti, hitro odzivanje, ravnotežje in koordinacija. Na Švedskem so v raziskavi odkrili, da je bil alkohol prisoten pri 43 odstotkih poškodovanih voznikov e-skirojev, ki so poiskali pomoč na urgenci, ponoči je bil ta delež še višji.

Pomembna uporaba čelade

»Pomembni so uporaba ustrezne zaščitne opreme, predvsem čelade, prilagojena hitrost ter spoštljiv odnos do pešcev in drugih udeležencev v prometu. Voznik e-skiroja naj bo ves čas osredotočen na dogajanje okoli sebe, brez uporabe mobilnega telefona in slušalk ter seveda brez alkohola. K večji varnosti pa pomembno prispeva tudi ustrezna infrastruktura, ki zmanjšuje možnosti za konflikte med različnimi udeleženci v prometu«, je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.

Saša Jevšnik Kafol, direktorica Agencije RS za varnost prometa, pa je opozorila, da e-skiro ni igrača – zaradi majhnih koles, manjše stabilnosti in hitrosti do 25 km/h so lahko posledice padcev in trčenj zelo hude. V agenciji pozdravljajo zvišanje starostne meje za uporabo lahkih motornih vozil na 15 let, zavzemajo pa se tudi za obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti ter učinkovitejši nadzor nad predelanimi e-skiroji.