V petih ribogojnicah so uredili prostor za izobraževalne in promocijske delavnice. Na eni od sodelujočih ribogojnic pa so postavili tudi vzorčno mikro sončno elektrarno. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
V petih ribogojnicah so uredili prostor za izobraževalne in promocijske delavnice. Na eni od sodelujočih ribogojnic pa so postavili tudi vzorčno mikro sončno elektrarno. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Učni centri nudijo vpogled v ribogojstvo
V petih ribogojnicah med Mošnjami in Kamnikom imajo učne centre, ki prinašajo nove priložnosti za predstavitev ribogojske dejavnosti in njen razvoj.
Zalog – V Lokalni akcijski skupini za ribištvo (LASR) Gorenjske ribe – člani so iz javnega, zasebnega in gospodarskega sektorja na območju osrednjega dela Gorenjske – si med drugim prizadevajo za večjo prepoznavnost ribogojstva. Eden izmed projektov, s katerimi krepijo povezanost z lokalnim okoljem, je Ribogojski učni centri, ki v tem času prehaja v sklepno fazo. V petih ribogojnicah: Bizjak, Cvenkel, Mihovc, Verbič in Vodomec so v okviru projekta uredili prostor, kjer obiskovalcem lahko približajo svoje delo tudi preko multimedijskih vsebin, kot je novi izobraževalni film Od ribogojnice do krožnika. Kot je pojasnil Miha Štular, specialist za akvakulturo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je bilo zagotavljanje ustreznega prostora za obiske organiziranih skupin doslej običajno izziv, poleg tega je sodelujoče v projektu povezala želja, da bi omogočili čim bolj celovito predstavitev ribogojstva.
V sklopu projekta so ribogojci izvedli 22 delavnic, na katerih so gostili skupno okoli 380 obiskovalcev, večinoma učence nižjih razredov osnovnih šol in otroke iz vrtca. Vtisi so zelo dobri, nam je povedal vodja Ribogojnice Vodomec Janez Vidmar. »Obiskali so nas otroci iz Cerkelj, Kranja, Šenčurja, Preddvora, Tržiča. Največji poudarek je bil na ogledu ribogojnice. Želeli smo, da otroci dejavnost vidijo v živo, da spoznajo ribe, jih opazujejo od blizu, vidijo način hranjenja … Hkrati smo doživetje povezali z naravoslovjem in varstvom narave ter predstavili različne izdelke iz rib, s čimer smo pokazali, kako vsestransko živilo je riba in kako preprosto jo je mogoče vključiti v vsakodnevno prehrano,« je pojasnil Vidmar.
Poleg ozaveščanja o pomenu lokalno pridelane hrane je po mnenju Mihe Štularja pomemben del projekta tudi priložnost, da mladi spoznajo poklic ribogojca, članicam društva podeželskih žena pa so na eni izmed delavnic predstavili možnosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, povezanih z ribogojstvom.
Izvedene aktivnosti, delno sofinancirane iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, postavljajo sladkovodno ribo na pomembno mesto ne le z vidika prehrane, ampak tudi z vidika kmetijstva in lokalnega gospodarstva, meni predsednik lokalne akcijske skupine za ribištvo Rok Roblek. Rezultati in nove izkušnje po njegovi oceni predstavljajo dobro popotnico za nadaljnje sodelovanje. Na BSC Kranj, vodilnem partnerju LASR Gorenjske ribe, prav v povezovanju in skupnem iskanju rešitev vidijo pomembno izhodišče za prihodnost, »saj se ribogojci na področju akvakulture srečujejo s številnimi izzivi, od zagotavljanja ustreznih vodnih virov in kakovosti vode do podnebnih sprememb, novih tehnologij, zahtev trga in vse večjih pričakovanj potrošnikov«. Kot so poudarili, je dolgoročni cilj lokalne akcijske skupine ustvariti pogoje, da bodo gorenjske ribogojnice tudi v prihodnje uspešno delovale in da bo lokalna, kakovostna in sveža riba postala še bolj prepoznavna med prebivalci.