Šteje vsak utrip

Po zadnjih podatkih v Sloveniji bolezni srca in ožilja predstavljajo dobro tretjino vseh smrti, pri ženskah celo 42 odstotkov, vsak dan pa zaradi njih umre 21 ljudi. Kot pravijo strokovnjaki, je še bolj skrb vzbujajoče to, da se velik del teh bolezni razvija tiho in brez izrazitih simptomov, zato jih ljudje pogosto spregledamo. Zgodnji znaki so velikokrat nejasni: utrujenost, zadihanost pri naporu, pritisk ali bolečina v prsih, nenadna šibkost okončin, nepojasnjeno znojenje ali zmanjšana telesna zmogljivost. Kardiologi poudarjajo, da se srčno popuščanje lahko razvija več let brez očitnih simptomov, polovica bolnikov pa je odkrita šele, ko se težave izrazito poslabšajo. Pojasnjujejo, da podobno velja za angino pektoris, ki se kaže kot pritisk v prsih ob naporu, ter za periferno arterijsko bolezen, ki se kaže kot bolečina ali utrujenost v nogah med hojo.

Ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju in prepoznavanju prvih neopaznih opozorilnih znakov imajo pogosto prav zdravstveni delavci. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji poudarja predvsem pomen preventive in zdravega življenjskega sloga. »Medicinske sestre smo pogosto prve, ki smo s pacientom v neposrednem stiku. Naša naloga je, da ga poslušamo, opazujemo in mu svetujemo,« poudarja Anja Novak, predsednica sekcije. Dodaja, da s svojim strokovnim znanjem pomembno prispevajo k prepoznavanju dejavnikov tveganja in zgodnjih opozorilnih znakov.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za Gorenjsko regijo na področju bolezni srca in ožilja kažejo boljše rezultate od slovenskega povprečja, kar pomeni manjše število smrti zaradi te bolezni. Na državni ravni je umrljivost do 74. leta starosti 63 primerov na sto tisoč prebivalcev, medtem ko je na Gorenjskem (še posebej v večjih središčih, kot je mestna občina Kranj) ta stopnja opazno nižja (številne gorenjske občine dosegajo vrednosti pod 50 primerov na sto tisoč prebivalcev). Prav tako je na Gorenjskem stopnja bolnišničnih obravnav zaradi akutnega srčnega infarkta in možganske kapi pod državnim povprečjem. Posledično se v regiji vrstni red obrne, pogostejši vzrok smrti so namreč rakava obolenja.

Kako zaščititi svoje srce

Skrb za zdravje srca se ne začne v bolnišnici, temveč doma, z majhnimi, vsakodnevnimi koraki. Strokovnjaki poudarjajo, da je mogoče več kot 80 odstotkov predčasnih srčno-žilnih bolezni in smrti preprečiti z doslednim uvajanjem zdravih navad v naš vsakdan. Ker visok tlak, sladkor in LDL holesterol ne bolijo, je pomembno njihovo redno spremljanje. Največ lahko naredimo z vsaj 30 minutami zmerne telesne aktivnosti na dan, kot sta hitra hoja ali kolesarjenje. Pomembna je tudi prehrana z veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žit in omega‑3 maščob, ob hkratnem omejevanju soli in predelane hrane. Kakovosten spanec ter obvladovanje stresa dodatno zmanjšujeta tveganje, saj kronični stres pospešuje vnetja in oženje žil. V Sloveniji so moškim od 35. leta in ženskam od 45. leta starosti na voljo tudi brezplačni preventivni pregledi v referenčnih ambulantah, kjer lahko pravočasno odkrijejo skrite dejavnike tveganja.