Sončne Djekše in velikovška Lipa

Konec septembra sem s člani Društva upokojencev Naklo potoval po dvojezični Koroški: tokrat po njenem najbolj severnem in najbolj vzhodnem delu, po Djekšah ali Diex po nemško in Velikovcu/Voelkermarktu. O Djekšah, ki ležijo 1159 metrov nad morjem na južnem pobočju Svinške planine, kamor še seže vedno bolj usihajoča slovenska beseda, je pripovedoval domačin Hanzej Karner. V eni od najbolj s soncem obsijanih koroških vasi, sončnih ur naj bi bilo letno kar 2200, le še redke družine govorijo slovensko. Je pa naša beseda še vedno doma pri molitvi in petju v cerkvi in na slikah postaj Križevega pota. V taborski cerkvi, posvečeni svetemu Martinu, je leta 1854 birmoval škof Anton Martin Slomšek. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1168, varuje pa jo leta 1535 sezidano skoraj pet metrov visoko obzidje, zaradi katerega je cerkev med vsemi cerkvami na Svinški planini najbolj imenitna. Tudi zaradi s skrilom pokritega hodnika nad njim. Djekšanom obrambnega zidu ni bilo treba nikoli uporabiti, saj Turke očitno ni preveč mikalo v te kraje, v katerih so bili ljudje večinoma revni in plenilci niso imeli česa vzeti.

Velikovška Lipa, slovensko prosvetno društvo, ustanovljeno leta 1906, katerega delovanje je za nekaj časa zamrlo, leta 1974 pa je znova zaživelo. Velikovška Lipa je posebna tudi zato, ker deluje v dolgo neprijaznem okolju do Slovencev, kjer so bili med boji za severno mejo največji zagovorniki »nemške Koroške« v okviru Republike Avstrije. Razmere so se do danes spremenile na bolje in Lipa sedaj uspešno deluje, je povedala Zalka Kuchling, upokojena ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu in ena od predsednikov Lipe v 120-letnem delovanju. »Čutimo se povezani. Pojemo, igramo in organiziramo najrazličnejše prireditve v naših prostorih v središču Velikovca,« je povedala Zalka Kuchling. Letos jim je uspel velik dosežek. Ker je velikovški župnik, Madžar po rodu, dvojezičnemu vrtcu Kekec zaradi domnevne širitve javnega vrtca odpovedal gostoljubje, so morali najti rešitev. S pomočjo slovenskih organizacij na Koroškem, donatorjev in Republike Slovenije otroci že obiskujejo vrtec v drugem poslopju. »Zanimanje je veliko, tako da je moralo nekaj otrok ostati pred vrati,« je povedala Zalka Kuchling.