Šolstvo pred spremembami

Brdo pri Kranju – Republiški zavod za šolstvo je na Brdu pri Kranju v torek, 25. avgusta, gostil tradicionalno konferenco ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Letos so v ospredje postavili pomen vzgojnega delovanja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih in glasbenih šolah ter zagotavljanje kakovosti na tem področju. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević ter državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar pa sta ob tej priložnosti predstavila ključne prednostne naloge ministrstva, med drugim krepitev ugleda in avtoritete učiteljskega poklica ter reševanje kadrovske problematike. Na področju izobraževanja napovedujeta tudi številne spremembe.

Krepitev ugleda učiteljskega poklica

Minister Rončević je opredelil štiri ključne cilje, ki jim bo sledilo ministrstvo: kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter ustvarjanje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in pozneje pri zaposlovanju in osamosvajanju. Slovenski javni šolski sistem mora po njegovih besedah ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. Med pomembnejšimi nalogami ministrstva je poudaril krepitev ugleda učiteljskega poklica ter učiteljske avtoritete in avtonomije. Posebno pozornost bodo namenili tudi kadrovski problematiki v vzgoji in izobraževanju, ki po ministrovih besedah predstavlja eno največjih razvojnih omejitev slovenskega šolstva. »Želimo ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi najboljši ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro.« Napovedal je še sistematično zmanjševanje administrativnih obremenitev, ki učitelje in druge strokovne delavce odvračajo od osnovnega poslanstva, poučevanja. »Cilj je preprost: več časa za učence, manj časa za obrazce.« Načrtujejo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature. Pri tem je minister poudaril, da ne gre za njuno odpravo. »Cilj reforme ne bo zniževanje standardov, temveč njihova posodobitev. Preverjanje znanja mora poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotiti tudi sposobnost razumevanja, uporabe znanja in kritičnega presojanja.«

Pripravljalnice za učence priseljence

Nujnost debirokratizacije v šolstvu in vračanje avtonomije šolam je poudarila tudi državna sekretarka Mojca Škrinjar. Pritožba na končno oceno bo po novem mogoča le pri pritožbeni komisiji na šoli, šolska inšpekcija b lahko podala zgolj mnenje. Prav tako po njenih besedah ne bo več ugovora na vzgojni opomin, kvečjemu še na izključitev v srednji šoli oziroma na prešolanje v osnovni šoli. Za učence priseljence bi vzpostavili pripravljalnico, v redni program bi se lahko vključili šele z znanjem slovenskega jezika. Načrtujejo tudi spremembo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ta predvideva zaposlitev specialnih defektologov v šolah, ki bi diagnosticirali učence in izvajali dodatno strokovno pomoč. Napovedala je še možnost vzpostavitve učiteljske zbornice, na katero bi prenesli nekatere pristojnosti.