Razredi brez učiteljev

Še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta in v javnosti se znova pojavljajo opozorila o pomanjkanju kadra v šolstvu, kar postaja že stalnica v slovenskem šolskem prostoru. Posebej primanjkuje učiteljev matematike, fizike, računalništva in strokovnih predmetov. Torej na področjih, kjer lahko visoko izobraženi kadri dobijo privlačnejše – to pomeni predvsem bolje plačane – zaposlitve zunaj šolstva. Republiški zavod za zaposlovanje tako tudi za letošnje leto različne skupine učiteljev v osnovnih in srednjih šolah uvršča med poklice s primanjkljajem.

Enotne številke, koliko učiteljev sploh primanjkuje, ni. V analizi, ki jo je maja letos objavil urad za razvoj šolstva na ministrstvu za izobraževanje, ocenjujejo, da je v iztekajočem se šolskem letu v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja primanjkovalo približno 3600 vzgojiteljev in učiteljev, medtem ko se ocene ravnateljev gibljejo pri precej višjih številkah. Najbolj skrb vzbujajoče je, da šole pomanjkanje pogosto rešujejo tako, da obstoječi učitelji delajo več, obenem pa zaposlujejo tudi učitelje brez ustrezne izobrazbe, pomagajo si celo s študentskim delom. Eden od dejavnikov, ki vpliva na razpoložljivost učiteljskega kadra, je po navedbah ministrstva tudi demografska struktura – samo v letu 2025 se je v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so bili vključeni v analizo, upokojilo 697 vzgojiteljev in učiteljev, kar predstavlja 2,5 odstotka vseh zaposlenih v teh zavodih, letos pa pogoje za upokojitev izpolni še 1075 zaposlenih oziroma 3,8 odstotka zaposlenih.

Ugibati, kje se je zalomilo, da si šole danes dobesedno »kradejo« učitelje, da zapolnijo kadrovske vrzeli, je zelo nehvaležno. Najlažje je za pomanjkanje kadrov v šolstvu okriviti nizke plače in posledično nizek ugled tega poklica, saj naj bi bilo to signal, koliko družba ceni ta poklic. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja Talis je recimo pokazala, da je bila leta 2024 s plačilom zadovoljna le nekaj več kot tretjina slovenskih učiteljev. Prav zato bo treba v središče znova postaviti dvig ugleda učiteljskega poklica – mladim je treba predstaviti zahtevnost, širino in odgovornost tega poklica. Učiteljski poklic je namreč eden tistih, za katerega bi se morali odločati mladi, ki imajo resničen interes po širjenju znanja in motiviranju mladih za učenje. Ne pa da je edino vodilo pi odločanju za študij možnost pridobitve štipendije ali zagotovljeno delovno mesto. V ta poklic je torej treba znova privabiti mlade, ki bi ga dojemali kot poslanstvo, ne pa da jim dan, preživet v razredu, predstavlja zgolj kljukico na poti do upokojitve.