Šole v iskanju učiteljev

Kranj – Tik pred začetkom novega šolskega leta se v javnosti znova pojavljajo opozorila, da v številnih vrtcih in predvsem šolah še vedno primanjkuje ustrezno usposobljenega pedagoškega kadra. To potrjuje tudi Analiza pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki jo je maja letos objavil urad za razvoj šolstva na ministrstvu za izobraževanje. Po oceni iz omenjene analize je v letošnjem šolskem letu primanjkovalo 4362 vzgojiteljev in učiteljev, kar je 751 več kot v preteklem šolskem letu.

Razpise večkrat ponavljajo

Dodaten vpogled v stanje na posameznih predmetnih področjih so v okviru analize dobili tudi iz odgovorov zavodov na vprašanje, za katere predmete so razpis za prosto delovno mesto ponovili več kot enkrat. Izkazalo se je, da imajo šole največ težav pri iskanju učiteljev matematike in fizike. Razpis za matematiko je moralo več kot enkrat ponoviti 155 šol, od tega 126 osnovnih in 27 srednjih. Pri fiziki je razpis ponovilo 80 šol – 69 osnovnih in enajst srednjih šol. Sledijo razredni pouk, slovenščina, tehnika in tehnologija ter angleščina. Problem dodatno zaostruje starostna struktura učiteljskega kadra, saj se povečuje delež starejših učiteljev. Lani se je tako v zavodih, ki so posredovali podatke v okviru analize, upokojilo 697 vzgojiteljev in učiteljev, letos bo pogoje za upokojitev izpolnilo še 1075 zaposlenih oziroma 3,8 odstotka vseh.

Za premoščanje kadrovske stiske v šolah posegajo po različnih rešitvah: povečujejo tedensko učno obveznost, zaposlujejo tudi kandidate, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, vključujejo upokojene učitelje, prerazporejajo delo, združujejo oddelke ali zmanjšujejo obseg pouka v manjših skupinah. Do kadrov poskušajo priti tudi s povpraševanjem na fakultetah in z objavami internih razpisov na fakultetah, mreženjem, objavami na družabnih omrežjih ter s pomočjo društev, osebnih stikov, s promocijo šole in kolektiva v medijih ... Podali pa so tudi predloge za ukrepanje na sistemski ravni, in sicer predlagajo predvsem boljše finančno ovrednotenje poklica, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja učiteljev, večjo promocijo učiteljskega poklica in krepitev njegovega ugleda. Opozarjajo tudi na potrebo po večji prožnosti pri pridobivanju kvalifikacij.

Konkurenca gospodarstva

Ravnateljica Gimnazije Škofja Loka Ana Prevc Megušar je pojasnila, da v njihovi šoli ta čas nimajo težav z zagotavljanjem kadra, a ob tem opozorila, da v pridobivanje učiteljev vložijo veliko truda. »O tem je treba razmišljati več let vnaprej,« je poudarila in dodala, da zato veliko pozornosti posvečajo tudi študentom, ki pri njih opravljajo prakso, da bi jih navdušili za delo v gimnazijskem kolektivu. Po njenih besedah namreč zlasti matematike, fizike, kemike in računalničarje lahko privabijo bolje plačana delovna mesta v gospodarstvu.

Tudi ravnatelj Osnovne šole Stražišče Tomo Orešnik nam je zatrdil, da so v zadnjih letih učiteljski kolektiv okrepili z novimi močmi in tako nimajo takih težav s kadri kot nekatere druge šole. »Kot izvem v pogovorih s kolegi, o tem, ali jim uspe privabiti nove učitelje, odloča tudi to, ali jim lahko zagotovijo parkirno mesto, ali so dobre avtobusne povezave in podobno.« Tudi sam je opozoril, da učitelji pogosto lahko najdejo bolje plačana dela v gospodarstvu, medtem ko zahtevnost učiteljskega poklica narašča. Pri tem je poudaril tako pritiske staršev kot vse več vzgojnih izzivov, vedno več je tudi učencev z odločbami. »Mnogi imajo tudi občutek, da učiteljski poklic v družbi izgublja ugled, zato se marsikdo vpraša, ali je sploh vredno iskati zaposlitev v šolstvu,« je še opozoril Orešnik.