Prihodnji teden konec najhujše vročine

Ljubljana – Vročina, ki se je ponekod začela že v drugi polovici junija, po julijski prekinitvi pa od konca prejšnjega meseca znova beležimo izrazit vročinski val, ko v notranjosti države beležimo temperature tudi nad 35 stopinj Celzija, se bo v prihodnjih dneh nekoliko omilila, je na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) napovedal meteorolog Branko Gregorčič. Tako da bo podobno kot minuli konec tedna v prihodnjih dneh v notranjosti Slovenije okoli 30 stopinj, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 vztrajale tudi še do konca tedna.

Izgledi za naprej so po Gregorčičevih besedah zmerno optimistični, ampak šele s prihodnjim tednom, po 16. avgustu. »Do konca tega tedna bodo še prevladovale sušne razmere. Danes popoldne sicer bo nekaj krajevnih neviht, ki pa sušnih razmer ne bodo bistveno olajšale. Od jutri naprej pa tja do sobote bi ob normalnih razmerah govorili o idealnem poletju. Jutranje temperature bodo razmeroma sveže zaradi suhega zraka in rahlega vzhodnega vetra, bo le okoli 15 stopinj, dnevne pa v notranjosti, kot že omenjeno, okoli 30, na Primorskem pa blizu 35.« Do nedelje neviht ne pričakujejo, zrak nad nami bo zelo suh, tako da je treba skrbeti za primerno hidracijo.

V prihodnjem tednu pa se bo vremenski režim nad Slovenijo spremenil. »Od nedelje naprej se bo smer vetra obrnila jugozahodno in bo iznad Sredozemlja k nam postopno pritekal bolj vlažen in kasneje tudi hladnejši atlantski zrak. Tako da se bo verjetnost padavin v začetku prihodnjega tedna precej povečala in vse kaže, da bomo nekje s prihodnjim tednom zaključili obdobja najhujše vročine in suše ter seveda tudi požarne ogroženosti,« je pojasnil Gregorčič.

Suša se bo nadaljevala

Po besedah agrometeorologinje Andreje Sušnik z Arsa v večini regij v Sloveniji beležimo izjemne sušne razmere oz. zelo sušne razmere. »Že več kot tri tedne, ponekod celo cel mesec, beležimo zelo visoko izhlapevanje iz površine tal in iz rastlin. V posameznih dneh tudi od pet do šest litrov vode izhlapi na kvadratni meter površine tal,« je povedala. Suša se bo še nadaljevala, saj napovedani padavinski dogodki v prihodnjem tednu ne bodo bistveno popravili stanja že tako požganih oz. suhih rastlin. "Da bi se stanje vsaj nekoliko omililo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih," je pojasnila. Intenzivni nalivi namreč na suhih tleh povzročijo več škode kot koristi, saj voda večinoma ponikne oz. jo odplavi po površju.

Nizka vodnatost rek

»Letošnje sušne hidrološke razmere uvrščamo nekje na četrto mesto v zgodovini meritev. Podobne razmere smo imeli tudi v letih 2021, 2003 in tudi 1993. Hidrološke razmere pa se, kot kaže, še zaostrujejo. Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta,« je povedal hidrolog Janez Polajnar z Arsa. Posebnost letošnjih nizkovodnih razmer je, da so se združile tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi. »Takšne kombinacije še nismo imeli. In temu sledijo tudi temperature rek, ki so izjemno visoke tudi za ta letni čas. Tako naj omenim, da imamo povprečno temperaturo rek v spodnjem toku, na primer Save, več kot 27 stopinj,« je pojasnil.

Podobne nizkovodne razmere beležijo tudi na podzemnih vodah, ki jih po intenzivnosti po Polajnarjevih besedah uvrščajo na šesto mesto do sedaj. »V prihodnjih dneh se obeta nekaj osvežitve, nekaj padavin. Seveda te padavine, kot kaže, ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah, bodo pa izboljšale razmere na površinskih vodah. Vsaj upamo tako; namreč za izboljšanje teh razmer bi potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v daljšem časovnem obdobju, nekaj dni.« Za izboljšanje razmer pri podzemnih vodah pa bi moral biti čas trajanja padavin precej daljši, je dodal.

Odgovorno s pitno vodo

Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman je pozval k odgovorni rabi pitne vode v času suše. Lokalno že prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in hkrati do povečanja rabe pitne vode iz javnih vodovodov. »Najpomembnejši nasvet za uporabnike pitne vode je, da spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe in omejitve njihovega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in da jih spremljajo tudi po morebitnem izboljšanju razmer, ker ko pade prva kaplja, še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer vodnih virov. Na splošno pa je seveda priporočilo, da uporabniki oskrbe s pitno vodo poskušajo čim bolj odgovorno ravnati s pitno vodo,« je dejal.

Izpad pridelka zaradi suše

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije, je poudaril, da so razmere v kmetijstvu letos izjemno zaostrene. »Praktično si podajamo vremenske ujme – od toče, viharjev do suše. V tem trenutku lahko, če govorimo zgolj o suši, poudarimo, da so izjemno zmanjšani pridelki, tako na travnikih, vseh poljščinah, trajnih nasadih,« je pojasnil. Pri žitih beležijo od 30 do 50 odstotkov izpada pridelka, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni, je opozoril. Pri koruzi bo količina na nekaterih območjih manjša tudi do 80, 90 odstotkov. Pri trajnih nasadih ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, ravno tako pri vinski trti in jagodah, kar zagotovo pomeni nižji pridelek, o kakovosti pridelka pa je še težko soditi. Kot je še povedal, o velikih izzivih poročajo tudi iz sladkovodnih ribogojnic, vpliv sušnih razmer je viden tudi v gozdovih, kjer pa najhujše še pričakujejo zaradi napada podlubnikov.

Za kopanje ni primerna vsaka voda

Dr. Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je podala priporočila za ravnanje v vročini. Dolgotrajna vročina nam namreč lahko povzroča tudi zdravstvene težave – od nelagodja in slabega počutja do motenj spanja, poslabšanja kroničnih bolezni, dehidracije, kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, omedlevice in v najhujšem primeru tudi vročinske kapi. »Zato so nasveti ob vročih dneh zelo pomembni – hlajenje sebe in prostorov, zračenje ob jutranjih urah, omejitve fizične aktivnosti v najbolj vročih dneh, izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine tekočin, vode z elektroliti, neuživanje alkohola,« je svetovala.

Ohlajamo se tudi s kopanjem, pri čemer pa dr. Nina Pirnat opozarja, da ni vsaka površinska voda primerna za kopanje. »Svetujemo, da se kopamo v površinskih vodah le tam, kjer se kakovost kopalne vode spremlja, to je v naravnih kopališčih in na kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring in kjer se redno izvajajo mikrobiološke in kemične analize raznoraznih parametrov. V Sloveniji je to na 49 odsekih različnih rek, jezer in morja. Povsod drugod pa kopanje odsvetujemo.«