Prestrogi »ležeči policaji« na naših cestah

Begunje, Žirovnica – Na naše uredništvo se je obrnil občan, ki je opozoril na zelo visoke »ležeče policaje« na glavni cesti skozi Begunje. Kot je dejal, je čeznje nemogoče peljati s hitrostjo 30 km/h, kolikor je najvišja dopuščena hitrost na tem delu, saj se je treba skoraj zaustaviti, če ne želiš poškodovati podvozja vozila. Za nameček so tudi izjemno slabo označeni.

Na Občini Radovljica so nam pojasnili, da gre za državno cesto in da je hitrostne ovire postavila Direkcija RS za infrastrukturo. »Pobudo za postavitev omenjenih hitrostnih ovir na državni cesti v Begunjah je pristojnim neposredno podala nekdanja predsednica Krajevne skupnosti Begunje,« so povedali na Občini Radovljica in poudarili, da pri tem projektu niso sodelovali. Zato smo se po pojasnila obrnili na državno direkcijo, a odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.

Večino hitrostnih grbin postavijo občine

Postavitev hitrostnih ovir ureja pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi, obstajajo pa blažje, opozorilne, torej optične in zvočne opozorilne naprave, in prisilne, kot so grbine in ploščadi, zožitve, zamiki osi ceste ... Na državnih cestah jih postavlja Direkcija RS za infrastrukturo, na občinskih cestah pa občine. Velika večina jih je na občinskih cestah, kjer je tudi največ območij umirjenega prometa.

Obstaja več vrst grbin, med njimi so asfaltne ali betonske, ki so ulite neposredno na cestišče. Druga vrsta so montažne, izdelane iz gume ali plastike, ki se privijačijo v asfalt. Vse morajo biti skladne s tehničnimi specifikacijami za javne ceste. A v praksi se pogosto izkaže, da voznikom povzročajo težave in da so slabo izvedene, previsoke, marsikje so jih tudi že morali nižati.

Primer Žirovnice: pasovi iz tlakovcev

Za zanimivo in voznikom prijazno rešitev pa so se nedavno odločili v Žirovnici. Na trasi obvoznice od Vrbe proti Breznici so uporabili pasove iz tlakovcev. Kot je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar, njihov namen ni delovati kot klasične hitrostne ovire, ampak kot optična in zvočna opozorilna ovira.

»Ko vozilo zapelje čez tlakovce, se spremeni zvok pnevmatik, kar voznika opozori, da prihaja na območje, kjer je potrebna večja previdnost. Menim, da so takšni ukrepi pogosto bolj prijazni tako do voznikov kot do vozil, hkrati pa učinkovito prispevajo k umirjanju prometa,« je dejal Pogačar.

V žirovniški občini so hitrostne ovire postavljene v vasi Vrba, v Mostah pri železniški postaji in na cesti mimo TVD Partizan. Po županovih besedah se število lokacij s hitrostnimi ovirami spreminja, postavljajo jih predvsem v naseljih, kjer želijo umiriti promet in povečati varnost pešcev, otrok ter drugih ranljivih udeležencev v prometu.

»Pobude največkrat pridejo od občanov, vaških odborov ali Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pred vsako odločitvijo preverimo dejansko stanje, prometne obremenitve, hitrost vožnje in možnosti za druge ukrepe. Cilj ni postavljati ovir na vsakem odseku, ampak izbrati rešitev, ki je za posamezno lokacijo najbolj primerna,« je poudaril Pogačar.

Na trasi obvoznice od Vrbe proti Breznici so uporabili pasove iz tlakovcev. Ko vozilo zapelje čeznje, se spremeni zvok pnevmatik. / Foto: Nik Bertoncelj

Kot je dodal, so ponekod res potrebne klasične hitrostne ovire, ki pa morajo biti izvedene v skladu s predpisi in tehničnimi standardi. »Če voznik vozi s hitrostjo, ki je predpisana za posamezni odsek, praviloma ne bi smelo priti do poškodb vozila. Seveda pa mora občina poskrbeti, da so ovire kakovostno izvedene in redno vzdrževane,« je še poudaril.