Državni poslanci bodo danes na izredni seji potrjevali tudi odloke za razpis posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, o ukinitvi RTV prispevka in o volilni pravici tujcev. / Foto: Jure Makovec/STA
Državni poslanci bodo danes na izredni seji potrjevali tudi odloke za razpis posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, o ukinitvi prispevka za RTV in o volilni pravici tujcev ter določili datum njihove izvedbe. Predlagani je 11. oktober, ko bo že potekal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Izvedbo treh posvetovalnih referendumov, ki so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice, je prejšnji teden na dopisni seji podrla tudi vlada. Na referendumih bodo volivci odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
V opoziciji nasprotujejo predvsem referendumu o volilni pravici tujcev. Kot pojasnjujejo, zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše, preden končno odloči o posameznem vprašanju, spremembe, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, pa je državni zbor že uzakonil junija. V opoziciji ob tem omenjajo tudi možnost ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. Nasprotniki spremenjenega zakona o volitvah so sicer vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo zbirali od 1. septembra do 5. oktobra, do tedaj pa zakon ne more stopiti v veljavo.
V vrstah predlagateljev posvetovalnega referenduma o zakonu o lokalnih volitvah odgovarjajo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da državni zbor v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.
Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so v četrtek, 20. avgusta, v državni zbor vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu ravnanja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter resno ogrožanje ugleda in delovanja parlamenta. Gre za »farso, maltretiranje ljudi in norčevanje« je na pobudo opozicije o posvetovalnem referendumu odgovoril Zoran Stevanović. Po njegovem mnenju je predlog »jalov« in ga nihče ne bo upošteval, saj se predsednik državnega zbora imenuje in razrešuje v državnem zboru s 46 glasovi poslancev.
Ministrstvo za kulturo je ta teden v medresorsko usklajevanje poslalo predloga novel zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Kot poroča STA, je med ključnimi rešitvami predloga zakona o medijih prenova sistema finančnih podpor medijem, pri čemer se poudarja financiranje ustvarjanja programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, je pa predvidena odprava zakonsko določene obvezne višine sredstev za ta namen. Predlagajo ukinitev možnosti financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev in financiranja razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. Ta sredstva bi se usmerila v neposredno izvajanje medijske dejavnosti ter ustvarjanje in razširjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Ohranjena je možnost financiranja digitalnega prehoda tiskanih medijev in digitalnih medijev, vendar ne več kot zakonska obveznost. Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže, saj da je namen proračunskih sredstev za medije predvsem spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin. Med drugim bi črtali tudi določbe o vplivnežih in prekrškovne sankcije za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih.
Po predlogu novele zakona o RTVS pa bi dosedanji svet zavoda preoblikovali nazaj v programski svet, sedanji finančni odbor bi znova nadomestil nadzorni svet, štiričlanska uprava pa se nadomešča z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom. Spreminja se ureditev financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije, pri čemer se ohranja obveznost državnega financiranja teh dejavnosti kot dela javne službe, odpravlja pa se zakonska vezanost višine sredstev na vnaprej določene odstotke RTV prispevka, ki ga predlog novele še vedno predvideva.
