Tamburaši iz Šentjanža v Rožu (na fotografiji) vabijo jutri popoldne v Šentjanž na tamburaški festival. / Foto: Jože Košnjek
Tamburaši iz Šentjanža v Rožu (na fotografiji) vabijo jutri popoldne v Šentjanž na tamburaški festival. / Foto: Jože Košnjek
Pred počitniškim vrhuncem se na Koroškem vrstijo proslave, koncerti in ljudska srečanja. Tudi jutri in v nedeljo se bo dogajalo marsikaj. Jutri, 5. julija, ob 9. uri se bo pri Vinklovi oziroma Haderlapovi domačiji v Lepeni nad Železno Kaplo začel pohod do bivših partizanskih bunkerjev, tudi do Lepe jame, v kateri je bilo skladišče orožja. Zahteven večurni pohod bo vodil Zdravko Haderlap. Pod večer ob 17. uri pa se bo na vrtu K&K centra v Šentjanžu začel tradicionalni Tamburaški festival.
V nedeljo, 6. julija, ob pol desetih dopoldne se bo z mašo, ki jo bo daroval dekan Stanko Olip, pel pa bo domači cerkveni zbor, v Ločah / Latschach pri Baškem jezeru začel semenj, ki je tudi farni praznik. Popoldne ob 16. uri pa se bo pri Podnarjevi domačiji (Bodenbauer) v Podnu / Bodental začelo tradicionalno petje pod več sto let staro Podnarjevo lipo. Koncert, na katerem bodo peli zbori iz Slovenjega Plajberka, Borovelj in okolice, bo posvečen spominu na prekmalu umrlega zborovodjo Mirka Lausseggerja.
Zanimivi so bili tudi dogodki preteklega tedna. Preteklo nedeljo, 29. junija, je bila Pri Peršmanu, kjer je edini spominski muzej protifašističnega odpora na Koroškem in kjer so nemški policisti 25. aprila leta 1945 pobili 11 članov Peršmanove in Kogojeve družine, spominska slovesnost.
Mohorjeva iz Celovca je v soboto povabila okrog 20 pohodnikov na Bistriško in Zahomško planino nad Ziljsko dolino. Pohod je tradicionalni zaključek vsakoletne konference Gemeinsam – Skupno. Ker je bilo lani septembra, ko je bil načrtovan pohod, slabo vreme, je bil izveden letos. Obisk okrog 1800 metrov visoko ležečih planin na meji med Avstrijo in Italijo je bil posebno doživetje. Po skoraj tri ure trajajoči hoji po planinah je direktor Mohorjeve dr. Karl Hren pripovedoval o sedanjosti in preteklosti planin, ki jih je po prvi svetovni vojni na novo določena meja razdelila med dve državi.