Otrok se mora pri učenju plavanja predvsem počutiti varno

Ljubljana – Torkar je pojasnil, da lahko starši dojenčka začnejo privajati na vodo že pri prvih umivanjih. Pri tem naj se ne bojijo, ko kakšna kapljica vode pade tudi na obraz, saj se s tem otrok nauči, da mora v taki situaciji zapreti usta. Tudi plavanje dojenčkov in mater ima za oba dobre učinke.

»Potem se lahko postopno začne igra v vodi, da se mu ponuja igračke v kadi, da on pogleda v vodo, kje je ta igračka,« je svetoval novim staršem. Element igre je pri tem pomemben, saj omogoča, da se bo otrok pri tem zabaval. »Predvsem pa starši ne smejo delati drame, da bo popil vodo. Če je bo malo popil, ne bo nič narobe,« je dodal Torkar.

Za učenje plavanja ni nikoli prepozno

Ko otroku nivo vode sega do prsi ali vratu oziroma s 4. letom starosti, pa je primerno, da se otrok začne tudi učiti plavanja. »Takrat lažje dojema naloge. To je tudi najbolj primerno obdobje za učenje glede razvoja možganov in vsega tega motoričnega znanja,« je pojasnil Torkar, sicer tudi trener finalistke olimpijskih iger v Parizu leta 2024 Neže Klančar.

Svetuje, da starši takrat otroka vključijo v plavalni tečaj. »Mogoče se reče učenje plavanja, ampak dejansko se najprej prilagajo na vodo, ker je voda drugačen medij, v njem ne moremo dihati. Se pravi, se je treba naučiti dihati mehurčke zraka v vodo,« je opisal Torkar. Ko se otrok počuti varnega z mokro glavo in gledanjem pod vodo, se začne učiti oziroma prilagajati še na plovnost svojega telesa.

Večina otrok na tečaju splava med 10 in 20 urami, je pa čas odvisen od morebitnega strahu ali preteklih neprijetnih izkušenj. Da otrok plava, mora izpolnjevati dva pogoja. »Prva stvar je, da je otrok varen v vodi. To pomeni, da se prepusti vodi, da ga voda drži na gladini, da zna ukrepati. Splošno znano pa je, da je varno plavanje, ko otrok splava nekje 50 metrov, vmes pa naredi še vajo mrtvaka,« je opisal.

Starši pogosto posegajo tudi po napihljivih rokavčkih, obročih in ostalih dodatkih, ki pa so po Torkovem mnenju »lahko pripomočki, nikakor pa ne morejo biti tisto, kar bi otroku omogočilo, da bo zelo dobro plaval«. Včasih so lahko celo zelo nevarni, saj otroka silijo v pokončen položaj, ki pa ni varen za plavanje, je opozoril.

Poleg tehnike plavanja je pomembna tudi ustrezna tehnika dihanja, ki naj bo čim bolj podobna dihanju na kopnem. Izdihovanje v vodo pa mora biti popolno, torej tako skozi nos kot skozi usta. »Ne vdihi in izdihi zunaj, potem pa brez dihanja pod vodo,« je opisal Torkar. To je mogoče vaditi tudi pri umivanju obraza, kjer »si natočimo vodo v dlani, se umijemo in takrat pihamo mehurčke iz nosu,« je svetoval.

Za učenje plavanja pa po Torkarjevem mnenju ni nikoli prepozno. »Plavaš lahko do smrti, ko ne moreš več hoditi, lahko še vedno plavaš. Plavanje je neko osnovno znanje, ki ga človek mora imeti,« je dejal. Odrasle največkrat omejujeta strah zaradi pretekle negativne izkušnje in sram, ker ne znajo plavati. Zato je tudi pri njih najpomembnejše, da se v vodi počutijo varno. Vadba tako navadno poteka v skupinah, kjer so si osebe podobne, in v kasnejših urah, ko je kopalcev manj, posledično je zato tudi občutek sramu manjši.

So pa situacije v vodi vedno drugačne, je opozoril Torkar. »Nikoli ni človek čisto pripravljen na vse in zato je res dobro, da se ves čas nekako dodaja različne položaje telesa, vadbe ali pa različne situacije, v katerih se lahko znajde med plavanjem,« je ocenil.

Pri skakanju v vodo potrebna previdnost

Pozornost je treba nameniti tudi pravilni tehniki skakanja v vodo. Torkar svetuje, da pred skokom vsakdo najprej preveri globino. »Globina vode pa je včasih tudi zoprna, ker lahko kakšna skala ven štrli, ki je nisi videl. Vsekakor je treba preveriti, kam skačeš,« je izpostavil. Globina naj bi bila pri tem dvakrat večja od višine. »Se pravi, če skačeš z enega metra, je dobro, da je dva metra globine, da si res varen,« je dodal.

Mladim, ki jih lahko vzor na družbenih omrežjih premami tudi v preizkušanje nevarnejših tehnik, svetuje, da se vključijo v organizirane skupine. »Skok na glavo ni varen, če je izveden samo zato, da boš pokazal nekomu, da znaš skočiti v vodo,« je povedal.

Policija pri tem opozarja še, da se mora telo privaditi na temperaturo vode, zato odsvetujejo skok, ko je telo vroče ali potno. Dodajajo, da je kopanje dovoljeno le na za to namenjenih vodnih površinah. »Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovkami. V morju morajo biti kopalci v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni določeno drugače,« so zapisali v objavi na spletni strani.

Lani v Sloveniji 11 utopitev, leta 2021 pa kar 25

Danes sicer zaznamujemo tudi svetovni dan preprečevanja utopitev. Policija je lani zabeležila 11 utopitev, leto prej pa 12. V zadnjih desetih letih po številu utopitev izstopa leto 2021 s 25 utopitvami. Leta 2018 so jih zabeležili 22, leta 2023 pa 21, kaže poročilo o delu policije za lani.

»Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve,« opozarjajo na policiji.

Dodajajo, da utapljajočega najprej poskušamo reševati s kopnega, le če to ni mogoče, svetujejo skok v vodo. Potapljajočemu se pri reševanju približamo od zadaj, nikoli od spredaj. Če oseba ni pri zavesti, je treba po izvleku iz vode začeti oživljanje.