Sodelujoči na novinarski konferenci PZS / Foto: Manca Ogrin

Sodelujoči na novinarski konferenci PZS pred začetkom poletne planinske sezone v Planinskem domu na Uštah - Žerenku, ki ima certifikat družinam prijazne planinske koče. / Foto: Manca Ogrin

Otroci in gore: cilj je doživetje, ne vrh

Obisk gora moramo prilagoditi sposobnostim otrok, dolžino ture njihovi starosti. Naj velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega, so na novinarski konferenci že pred začetkom poletne planinske sezone poudarili na Planinski zvezi Slovenije.

Ko se odpravimo v hribe z otroki, mora biti varnost na prvem mestu. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je letno okrog 50 poškodovanih otrok, udeleženih v nesrečah v gorah in na težko dostopnih terenih, zato je predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar, tudi inštruktor planinske vzgoje in oče štirih otrok, poudaril: »Številnim nesrečam v gorah botrujejo prevelike ambicije staršev, ki se ne zavedajo, da morajo planinske cilje prilagoditi otrokom. Cilje prilagodimo sposobnostim otrok, dolžino ture njihovi starosti. Naj velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega, od nižjega do višjega.«

Poletna planinska sezona od sredine junija do sredine septembra v gore privabi največ planincev. »Kljub že visokim poletnim temperaturam v dolini v visokogorju v začetku sezone še vedno lahko srečamo snežišča, zato velja posebna previdnost pri njihovem prečenju. Če ocenimo, da ga ne moremo prečiti varno, se raje obrnimo ali izberimo drugo pot. Prav tako imejmo v mislih nepredvidljivo vremensko dogajanje,« je opozoril Damjan Omerzu, generalni sekretar PZS.

Kaj mora biti v nahrbtniku

Opremo prilagodimo glede na zahtevnost in dolžino planinske poti in nadmorsko višino, ki jo moramo premagati. »Priporočamo, da so v nahrbtniku vedno osebni komplet prve pomoči, alufolija, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, zemljevid, saj lahko pametni telefon tudi odpove, rezervna hrana, dovolj tekočine ter topla oblačila in zaščita pred dežjem in soncem. Nepogrešljiv del opreme je ustrezna obutev – na lažjih poteh so to lahko tudi nižji planinski čevlji s kakovostnim podplatom, za visokogorje priporočamo višje čevlje, ki nudijo dodatno oporo in zaščito. Kjer je možnost padajočega kamenja, priporočamo čelado,« svetuje Omerzu, tudi inštruktor planinske vzgoje.

Za varen obisk gora poleti – še toliko bolj, če se odpravimo v hribe z otroki – potrebujemo skupek znanj, ki obsega izbiro primernega cilja in načrtovanje poti, poznavanje opreme, nevarnosti, vremenoslovja, orientacije in prve pomoči. Otroci naj nosijo svoj nahrbtnik z osnovno opremo, da jih navajamo, da se v gore hodi z nahrbtnikom.

Družinam prijazne planinske koče

Da bi s pomočjo otrokom prilagojene ponudbe v planinske koče privabili čim več družin, PZS že od leta 2013 podeljuje certifikat družinam prijazna planinska koča, ki ga ima trenutno skoraj tretjina, 45 planinskih koč v Sloveniji. Te imajo otrokom prilagojeno opremo, kot so otroški stolčki, previjalna miza, kotiček z igrali, in prilagojene otroške porcije. Lega koče omogoča družinam sorazmerno lahek dostop, planinske poti so primerno urejene, tudi okolica koče je varna za nemoteno aktivnost otrok in družine.

Delo z mladimi

Več kot dvajset tisoč mladih planincev od predšolskih otrok do starosti 26 let predstavlja skoraj tretjino članov PZS. Za delo z mladimi izvrstno skrbi Mladinska komisija PZS, ki letos praznuje sedemdeset let. »Mladinska komisija je bila vedno tudi valilnica kadrov za poznejše odgovorne naloge in funkcije v društvih in na PZS. Prav tako je pomembno delo z mladimi znotraj naših osnovnih celic – družin, med prijatelji, v šolah. Privzgojiti odnos do gora, do hoje v gore in do pripadnosti do PZS je ključna naloga,« je poudaril Martin Šolar.