Novi pravili za lokalne volitve

Ljubljana – Državni zbor je v ponedeljek z glasovi koalicijskih poslancev in Resnice po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Za to spremembo v Levici in Vesni napovedujejo vložitev ustavne presoje. Druga sprememba je, da bodo občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, znova lahko oblikovale več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je bilo s spremembami zakona določeno v letu 2024. Spremenjeni zakon so sprejeli na hitro, da ga bodo lahko uporabili že za jesenske lokalne volitve, vendar morajo v občinah pohiteti s prilagoditvijo svojih volilnih aktov.

Za spremembi

Poslanka Marjeta Šmid (NSi, SLS, Fokus) iz Železnikov je pozdravila predvsem vrnitev možnosti občinam, da lahko oblikujejo več volilnih enot. »V občini, od koder prihajam, je 11 krajevnih skupnosti in njihovi volilni okraji so urejeni tako, da so bili štirje, sedaj pa seveda eden. In zaradi tega krajani, s katerimi sem se pogovarjala, niso zadovoljni in podpirajo novi predlog oziroma staro ureditev.« Kot je pojasnila, je ob samo eni volilni enoti obstajala možnost, da bi bili v svete krajevnih ali vaških skupnosti izvoljeni samo predstavniki večjih naselij, manjša naselja pa bi ostala brez predstavnikov. Z oblikovanjem več volilnih enot se tako zagotovi bolj uravnotežena zastopanost v svetih krajevnih skupnosti, je prepričana.

Zoran Stevanović (Resnica) se tudi strinja, da je diskrecijska pravica občin, da si same izberejo, kakšen volilni sistem je zanje najprimernejši. Glede odprave volilne pravice državljanom iz tretjih držav pa je povedal, da je v določenih občinah migracijsko priseljevanje tako veliko, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati. Kot primer je navedel Kranj, kjer je po njegovih besedah stalno prijavljenih že 10 tisoč tujcev iz tretjih držav, medtem ko mesto šteje 38 tisoč prebivalcev. »Gre za očitno pragmatiko, ker predstavljajo po navadi homogen, stabilen del volilnega telesa in nobenemu županu, ki sloni na tem stabilnem volilnem telesu, nobeni svetniški skupini, ali je iz levega ali desnega pola, ki sloni na določenem stabilnem delu volilnega telesa, ni v interesu in raje pustijo, da je tako, kot je, in povzročajo getoizacijo, povzročajo ogromne probleme.« Kot je dodal, slovenski državljan v veliki večini držav izven Evropske unije ne more glasovati.

Proti spremembi

Njegova someščanka Sandra Gazinkovski (Svoboda) pa je opozorila, da gre pri odvzemu volilne pravice za tujce za poseg v temeljno politično pravico, ki jim je bila dodeljena v letu 2002. Volilna pravica posameznika na lokalnih volitvah pomeni pravico sodelovati pri odločanju o skupnih zadevah, o razvoju kraja, v katerem živi, je dejala. »Ne govorimo o ljudeh, ki so v Slovenijo prišli včeraj, govorimo o ljudeh, ki imajo najmanj najmanj pet let neprekinjenega zakonitega bivanja v Sloveniji. To so ljudje, ki so si pridobili stalno prebivališče tukaj, živijo, hodijo v šole, plačujejo davke in prispevke ter ustvarjajo družine. Govorimo o naših sosedih, sodelavcih in pa tudi prijateljih.« Dodala je, da se ta volilna pravica zdaj jemlje številnim tujcem, brez katerih slovensko gospodarstvo in javne storitve danes ne bi delovale.

Tržiški poslanec Borut Sajovic (Svoboda) pa je med drugim poudaril, da na populističen in politikantski način sprejemajo zakon, ki bo izrazito škodoval slovenskemu gospodarstvu, ki danes brez tuje delovne sile ne zmore. »Mene kot poslanca najbolj skrbi, kakšno sporočilo dajemo navzven, kakšna država smo in postajamo,« je dodal.