Med bolj nenavadnimi študentskimi deli so mladi navajali tudi štetje potnikov in celo striženje na avtobusu. Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Med bolj nenavadnimi študentskimi deli so mladi navajali tudi štetje potnikov in celo striženje na avtobusu. Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Ni pomemben le zaslužek
Letošnja raziskava e-Študentskega servisa Mladi in trg dela, v kateri je sodelovalo skoraj šest tisoč mladih, je pokazala, da vrednote mladih, čeprav odraščajo v času umetne inteligence in družbenih omrežij, ostajajo precej tradicionalne.
Ljubljana – »Mladi si želijo stabilnosti, napredovanja, dobrih odnosov in dela, v katerem vidijo oziroma najdejo smisel,« so povzeli rezultate raziskave, v kateri je e-Študentski servis med drugim preverjal, katera so najbolj nenavadna študentska dela, katere pomembne veščine mladim prinaša študentsko delo, o katerih poklicih sanjajo mladi, kdo so njihovi največji vzorniki, kaj si želijo od svojega prvega delodajalca ... Med bolj nenavadnimi študentskimi deli mladih so se znašli od snemanja operacije srca do štetja in tudi striženja potnikov na avtobusu, dela z deževniki in čebelami ter varovanja žuželk, čiščenja letal, ubijanja 240 jajc dnevno, vezanja bark na pomolu ... Kot sanjski poklic so mladi najpogosteje navedli: fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. V času vplivnežev, še dodajajo na e-Študentskem servisu, pa so jim največji vzorniki – starši.
Ne glede na vsa nenavadna dela, ki so jih opravljali mladi, pa se je v raziskavi pokazal tudi širši trend, in sicer da vse več mladih opravlja dela, povezana s šolo, študijem, raziskovanjem in stroko. »Med izstopajočimi primeri so snemanje operacije srca, delo na področju umetne inteligence, okoljske raziskave in projekti, povezani z digitalnimi kompetencami. Študentsko delo tako mladim vse pogosteje predstavlja prvo resno strokovno izkušnjo in pomemben korak pri gradnji kariere,« poudarjajo v e-Študentskem servisu. Mladim tako študentsko delo ne pomeni le zaslužka, ampak tudi pridobivanje življenjskih in kariernih kompetenc. Kot ključna znanja ali izkušnje, ki so jih pridobili med opravljanjem študentskega dela, so mladi najpogosteje navajali komunikacijo, delo z ljudmi, odgovornost, samostojnost in organizacijo dela.
Mlade so spraševali tudi po njihovih sanjskih poklicih, pri čemer so se med najbolj zanimivimi znašli: astronavt, inženir motošporta, izdelovalec bioničnih vsadkov, kapitan ladje, čistilec krajev zločina, profesionalni potovalec po svetu, strateg v formuli 1. Med najpogosteje omenjenimi sanjskimi poklici so sicer fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. »Poklici, povezani z zdravjem, pomočjo ljudem in izboljševanjem kakovosti življenja, predstavljajo največjo skupino odgovorov mladih. Po pogostosti omemb prehitevajo celo poklice s področja tehnologije, ki sicer ostajajo druga največja skupina kariernih želja.« Ali kot so sklenili pri e-Študentskem servisu: »Mladi sanjajo o vesolju, pomagati pa želijo ljudem.« Tudi tako imenovana generacija Z, še ugotavljajo v raziskavi, si pri zaposlitvi po končanem šolanju želi predvsem stabilnosti – kar polovica jih je navedla, da si želi pogodbo za nedoločen čas. Med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri delodajalca pa pri mladih ostajajo možnost napredovanja, varnost zaposlitve, dobri odnosi v kolektivu ter možnost učenja in razvoja.