Napadi zveri na drobnico

Jesenice – Odbor izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jesenice je imel minuli teden izredno sejo na temo napadov medveda in volka na drobnico. Na območju Belščice, ene največjih planin v Karavankah, so zaznali več napadov volka, medved pa se je na drobnico spravil v Plavškem rovtu. Seje so se poleg štirih članov odbora izpostave Jesenice na čelu s predsednikom Petrom Razingerjem udeležili tudi podpredsednik in član sveta območne enote KGZS Kranj Metod Jagodic in Stane Bergant, direktor KGZ Kranj Mitja Kadoič, predstavniki agrarnih skupnosti (AS) Koroška Bela, Vrba in Zasip ter nekateri rejci.

Problematika zaraščanja

Na Belščici, kjer pašo za rejce iz več vasi organizirata AS Koroška Bela in Vrba, je do napada drobnice prišlo že lani, a so ga na podlagi analize sline iz ugrizne rane pripisali psu, ne volku. Predsednik AS Koroška Bela Primož Tavčar je povedal, da so letos prvi napad zaznali v začetku junija in da sta bila vsaj dva. Volk je pokončal najmanj 19 ovc, pogrešajo pa jih še vsaj 50. Številni rejci so ovce umaknili s planine – ostalo jih je približno 100, medtem ko se jih je prejšnja leta na Belščici paslo okoli 700. Predsednik AS Vrba Robert Prešern je poudaril, da so zaradi pojava zveri na planinah ogroženi rezultati in trud prejšnjih generacij, ki so vzdrževale planinsko pašo. Napadi na drobnico rejcem povzročajo veliko škodo in negotovost, ob nadaljevanju takega stanja na planinah pa se bodo te začele zaraščati, je opozoril in dodal, da si želijo območje brez zveri, kjer se lahko normalno kmetuje. Seznanili so se tudi z napadoma medveda v Plavškem Rovtu, kjer so nastradale štiri ovce in dva jagnjeta.

Želijo sestanek z ministrstvoma

Na seji so med drugim sklenili, naj se skliče sestanek z ministrstvom za kmetijstvo in ministrstvom, pristojnim za naravne vire. Kot osnovne zahteve za upravljanje z zvermi so navedli štiri področja, ki zahtevajo hitre spremembe za dolgoročno sobivanje in naravno ravnovesje. Ta področja so: conacija (prostorska razdelitev območja na različne cone glede na prisotnost velikih zveri), uravnavanje številčnosti, odškodninski sistem ter sprememba zakonodaje in vključenost javnosti.

Prav tako so sklenili, naj se zavrne poročilo projekta Varna paša, ki povezuje sedem partnerjev na čelu z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS). Po navedbah Staneta Berganta poročilo poudarja učinkovitost sistema elektromrež in da je število napadov zveri zaradi njihove uporabe drastično padlo, vendar je hkrati tudi bistveno manj živali na paši, zato je posledično manj škod. Po njegovem je treba jasno izpostaviti metodologijo in rezultate projekta, saj obstaja nevarnost, da bi to poročilo postalo podlaga za oblikovanje prihodnjih subvencij in ukrepov, ki ne bi odražali dejanskega stanja na terenu. Poudaril je, da mora biti v alpskem svetu paša prosta, brez ograjevanja.

Zavod za gozdove: Poročilo še ni dokončno

Na ZGS so v zvezi z omenjenim poročilom za Gorenjski glas pojasnili, da je namenjeno primerjavi učinkovitosti uporabe visokih elektromrež pri rejcih, ki so jih prejeli iz projektov ali jim jih je sofinanciralo pristojno ministrstvo. Dodali so, da zaključkov poročila še ne morejo komentirati, ker gre za delovno verzijo dokumenta, ki še ni dokončno usklajena med avtorji poročila (partnerji projekta). »Sicer pa ugotovitve zadnjih 15 let kažejo, da so najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje škod po velikih zvereh elektromreže višine vsaj 145 cm. Ukrepi za zaščito živali in način njihovega izvajanja pa niso vedno izvedljivi, predvsem na zahtevnejših območjih alpskih pašnikov. Zato si v projektu LIFE Varna paša skupaj z rejci prizadevamo za iskanje drugih možnih ukrepov za varovanje pašnih živali v visokogorju. Ključ do soobstoja z velikimi zvermi so učinkoviti zaščitni ukrepi in njihova pravilna uporaba ter hitro ukrepanje ob škodnem dogodku. Pomemben ukrep je tudi poseganje v populacijo, pri čemer na ZGS skupaj z Zavodom za varstvo narave opravimo temeljito strokovno presojo kriterijev po habitatni direktivi.«

Med ogledom fotografij napadenih ovc / Foto: Nik Bertoncelj

Na ZGS so pojasnili tudi, da so bili v območni enoti Bled napadi medveda v zadnjem desetletju redkost, volkovi pa so povzročili večje število škod. V Karavankah so letos v začetku junija obravnavali dva večja škodna dogodka po velikih zvereh. Prvi se je po njihovih navedbah zgodil 3. junija na Belščici, kjer je, kot navedeno, volk pokončal najmanj 19 ovc, številne pa še pogrešajo. »Na omenjeni planini gre za prvi primer napada volka na drobnico oz. za škodo po velikih zvereh. Na tej, kot tudi nekaterih bližnjih planinah, se napadi volkov in medvedov v preteklih letih niso dogajali. Večje število napadov beležimo v Zahodnih Karavank na planinah nad Kranjsko Goro. Napad na planini Belščica je zaradi velikega števila izgub izstopajoč.« Drugi škodni primer na območju Karavank pa so obravnavali ob kmetiji Zakamnik nad Plavškim Rovtom, kjer je medved pokončal štiri ovce, dve jagnjeti pa sta pogrešani. »Živali so se sicer pasle na z nizkimi elektromrežami ograjenem pašniku ob kmetiji,« so razložili.

V pripravi tri odločbe

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki je prevzelo pristojnosti ministrstva za naravne vire, so pojasnili, da so letos po uradni dolžnosti izdali eno odločbo za odstrel volka na območju Lovske družine Loški Potok, a odstrel ni bil izvršen. V postopku so izdaje še treh odločb za odstrel volkov: ena za križance na celotnem območju Slovenije, ena za »dinarski del« in ena za »alpski del« Slovenije. »Cilj ministrstva je vzpostaviti učinkovit sistem upravljanja, ki bo omogočal dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacij velikih zveri, hkrati pa zagotavljal varovanje ljudi, njihovega premoženja in podporo lokalnim skupnostim. To vključuje presojo različnih upravljavskih ukrepov, učinkovit sistem preprečevanja in povračila škode ter po potrebi tudi ustrezne zakonodajne spremembe,« so poudarili in dodali, da je ključnega pomena vključevanje vseh relevantnih deležnikov v odprt in konstruktiven dialog.